Jedro

Pisni sporazum o razveljavitvi PZ je vseboval pravni pouk o posledicah, ki nastanejo za delavca glede uveljavljanja pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zato se tožnica ne more sklicevati na to, da je bila ob podpisu sporazuma v zmoti.

Zmota kot napaka volje povzroči izpodbojnost le v primeru, da je bistvena in da je stranka ob sklenitvi ravnala s potrebno skrbnostjo. Ker tožnica pred podpisom sporazuma o razveljavitvi PZ ni prebrala, ni ravnala z zahtevano skrbnostjo, zato se ne more sklicevati na zmoto. Prav tako ni odločilno, da ji tožene stranka ni ustno predočila posledic sklenjega sporazuma, saj tožnica tega ni zahtevala, prav tako pa je pravni pouk v sporazumu glede pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti jasen in nedvoumen.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločitvi o stroških postopka (2. točka izreka) delno spremeni tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi z dne 15.2.2005, na poziv nazaj na delo zdravstvenega tehnika na zaprtem oddelku tožene stranke in na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od 22.4.2005 do ponovnega nastopa dela. Poleg tega je odločilo, da je tožnica dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 16.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 5.10.2005 do plačila.

Zoper navedeno sodbo se je iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožila tožnica ter predlagala naslovnemu sodišču, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku po tožbi ugodi v celoti, podredno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje pred sodišče prve stopnje. V pritožbi je navedla, da je sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi podpisala v zmoti, bila je namreč močno vznemirjena zaradi prejema dopisa, ki je nakazoval, da bo prišlo do prekinitve pogodbe o zaposlitvi.

Pred podpisom navedenega sporazuma se ni podrobneje seznanila z njegovo vsebino in ji posledice njenega ravnanja niso bile ustno obrazložene. Če bi ji tožena stranka podrobneje pojasnila, kako bo ukrepala v primeru, da ne bo prišlo do sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, bi si vzela čas za premislek in se o svojem položaju posvetovala s sindikatom oziroma pravnim strokovnjakom.

Le tako bi lahko sprejela razumno odločitev. Ker ji to ni bilo omogočeno, je sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi podpisala v zmoti, deloma pa je bila tudi zavedena, saj se je ob podpisu nahajala v dokaj labilnem psihičnem stanju.

Pritožba je utemeljena le v delu, v katerem izpodbija odločitev o stroških postopka, v preostalem pa je neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je skladno z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.

l. RS, št. 36/04; v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8.,

11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je izpodbijana sodba materialnopravno pravilna in zakonita, razen v zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, prav tako nima pomislekov v pravilnost same dokazne ocene izvedenih dokazov. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožnici dne 21.4.2005 prenehala veljati pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki na podlagi predloženega sporazuma "Sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi" z dne 15.2.2005 (priloga A2), ki je skladno z določilom 1. odstavka 79. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.

l. RS, št. 42/02; v nadaljevanju ZDR) sklenjen v pisni obliki in v 4. točki vsebuje pouk o posledicah, ki nastanejo za delavca glede uveljavljanja pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. V sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je tako navedeno, da se lahko tožnica v roku 30 dni po prenehanju pogodbe o zaposlitvi prijavi kot brezposelna oseba na Zavodu za zaposlovanje RS, kjer si lahko uredi potrebna zavarovanja, ni pa upravičena do nadomestila plače iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Pouk delavcu s tako vsebino je po mnenju pritožbenega sodišča povsem ustrezen zakonski zahtevi, saj bi moralo biti tožnici ob tem, ko je "Sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi" prebrala, takoj jasno, kakšne bodo posledice podpisa. Glede tega so neutemeljene njene pritožbene navedbe, da je bila ob podpisu v zmoti. Zmota kot napaka volje po

2. odstavku 46. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 in 32/04) povzroči izpodbojnost sporazuma le v primeru, če je bistvena in če je stranka ob sklenitvi ravnala s potrebno skrbnostjo. Da tožnica v presojani zadevi ni ravnala s potrebno skrbnostjo, je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, saj je sama navedla, da izpodbijanega sporazuma pred podpisom ni natančno prebrala. To pa se od povprečno skrbnega človeka pričakuje. Glede pritožbene navedbe, da ji tožena stranka ni podrobneje ustno obrazložila posledic, ki bodo sledile sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in dala časa za razmislek, pa pritožbeno sodišče dodaja, da tožnica tega niti ni zahtevala, prav tako pa je zapisani pouk o neupravičenosti do nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti povsem jasen in nedvoumen. V tej smeri so neutemeljene nadaljnje pritožbene navedbe tožnice, da je bila s strani tožene stranke zavedena.

Glede stroškov postopka pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je z izpodbijano sodbo tožnici naloženo plačilo 16.500,00 SIT separatnih stroškov za pristop tožene stranke na narok dne

7.9.2005. Tožnica se namreč ni odzvala na vabilo stranki na zaslišanje z dne 23.6.2005, sodišče prve stopnje pa je zaradi njene odsotnosti na naroku za glavno obravnavo sklenilo, da ga preloži in vabljene priče skupaj s tožnico zasliši na sledečem naroku. Vendar se tožnica na vabilo na zaslišanje ni bila dolžna odzvati, saj sodišče ne more prisiliti pravdne stranke, da se naroka udeleži (262. člen ZPP). Tako bi sodišče prve stopnje lahko kljub odsotnosti tožnice opravilo narok za glavno obravnavo, zaslišalo predlagane priče in izvedlo druge dokaze, nato pa izdalo odločbo, kolikor bi zaključilo, da je zadeva dovolj obravnavana (1. odstavek 291. člena ZPP). Sodišče prve stopnje pa tega ni storilo in predlaganih prič na naroku dne

7.9.2005 ni zaslišalo. To pomeni, da tožnici ni mogoče očitati, da je bil narok za glavno obravnavo z dne 7.9.2005 preložen po njeni krivdi. Zaradi tega je z izpodbijano sodbo neutemeljeno odločeno, da je dolžna tožnica toženi stranki plačati separatne stroške v omenjeni višini. Zato je pritožbeno sodišče v tej smeri po določilu 4. točke 358. člena ZPP delno ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo odločitev o stroških postopka (III. točka izreka) tako, da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške.

Ker v preostalem delu, torej razen v odločitvi o stroških postopka, niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. in 2. odstavka 165. člena ZPP. Ker je tožnica s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem obsegu, sama krije stroške, ki so ji nastali v pritožbenem postopku.