Jedro

Pri predlagani popravi sodbe bi šlo za spremembo identitete tožbenega zahtevka. S predlagano popravo sodbe tako, da se tožeči stranki naloži plačilo kupnine prvotoženi stranki, bi sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, saj tožeča stranka takega tožbenega predloga ni uveljavljala. S tem bi vsebinsko spremenilo odločbo sodišča o tožbenem zahtevku, kar pa z izdajo popravnega sklepa ni dopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 20. 4. 2015 za izdajo popravnega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in smiselno predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za izdajo popravnega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je predlagala izdajo popravnega sklepa v III. točki izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 3843/2012 z dne 26. 5. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1551/2014 z dne 21. 1. 2015 v delu, v katerem je bilo tožeči stranki naloženo, da kupnino plača drugotoženi stranki. Predlagala je popravo sodbe tako, da se tožeči stranki naloži plačilo kupnine prvotoženi stranki namesto drugotoženi stranki.

5. Nosilni razlog prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožnikovega predloga za izdajo popravnega sklepa je, da v danem primeru ne gre za pomoto v sodbi, ki bi bila odpravljiva po 328. členu ZPP, saj ne gre za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena stranke, pač pa bi z izdajo popravnega sklepa prišlo do spremembe identitete strank oziroma do sprememb v osebi stranke kot upravičenke do kupnine, s tem pa bi se spremenila narava odločitve.

6. Po presoji pritožbenega sodišča sicer ne gre za spremembo identitete strank, saj sta prvotožena in drugotožena stranka tudi po predlogu za izdajo popravnega sklepa ostali isti, ves čas tudi enako identificirani. Pač pa bi šlo pri predlagani popravi sodbe za spremembo identitete tožbenega zahtevka, kar pa z izdajo popravnega sklepa ni dopustno. Tožeča stranka namreč v predlogu za izdajo popravnega sklepa sama navaja, da je v 2. točki tožbenega predloga zahtevala, da sama plača kupnino drugotoženi stranki. S predlagano popravo sodbe tako, da se tožeči stranki naloži plačilo kupnine prvotoženi stranki, bi sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, saj tožeča stranka takega tožbenega predloga ni uveljavljala. S tem pa bi vsebinsko spremenilo odločbo sodišča o tožbenem zahtevku, kar pa ni dopustno, kot ugotavlja v pritožbi sama tožeča stranka, na način, kot ga predlaga, torej z izdajo popravnega sklepa. Pritožnik se zato ne more sklicevati na sodno prakso glede uporabe določbe 328. člena ZPP, ker ne obravnava identičnega primera.

7. Tožeča stranka je uveljavljala tožbeni zahtevek:

1. na razveljavitev pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža družbe P. d. o. o., sklenjene 28. 2. 2012 z družbo P. d. o. o. kot prodajalcem in družbo C. d. o. o. kot kupcem glede prodaje poslovnega deleža v družbi P. d. o. o. za kupnino 400.000,00 EUR in

2. na dolžnost prvotožene stranke zaradi uresničitve tožnikove predkupne pravice prodati pod pogoji pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjeni dne 28. 2. 2012 poslovni delež za kupnino 400.000,00 EUR v družbi P. d. o. o. in s tožnikom skleniti notarski zapis o prodaji istega poslovnega deleža tožniku z istočasno obveznostjo tožnika, da drugotoženi stranki plača kupnino v znesku 400.000,00 EUR.

8. Glede na tožbeni predlog in dejstvo, da nobena od toženih strank ni izrecno oporekala izpolnitvi obveznosti tožeče stranke na plačilo kupnine drugotoženi stranki, prvotožena stranka pa je z vlogo z dne 14. 5. 2014 celo „pripoznala“ tožbeni zahtevek (list. št. 48), je mogoče sklepati, da dolžnost plačila drugotoženi stranki v 2. točki tožbenega predloga implicira situacijo, da je prvotožena stranka kupnino po pogodbi o odsvojitvi dela poslovnega deleža družbe P. d. o. o. od drugotožene stranke že prejela in da gre za implicitno izraženo pooblastilo prvotožene stranke, da tožeča stranka kupnino plača drugotoženi stranki namesto njej. Ugoditev tožbenemu zahtevku na razveljavitev pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža družbe P. d. o. o. z dne 28. 2. 2012 po 1. točki tožbenega predloga ima za posledico, da bi bila prvotožena stranka dolžna prejeto kupnino vrniti drugotoženi stranki (tretji odstavek 111. člena OZ). Tako obveznost pa prvotožena stranka lahko izpolni drugotoženi stranki tudi s tožeči stranki danim pooblastilom prvotožene stranke, da tožeča stranka kupnino po sklenjeni pogodbi o odsvojitvi dela poslovnega deleža med njo in prvotoženo stranko plača namesto njej drugotoženi stranki (1035. člen OZ). Zato ne gre za nasprotje v samem izreku sodbe, kot to skuša prikazati pritožnik. Izpolnitev obveznosti tožeče stranke na plačilo kupnine na podlagi s sodbo naložene sklenitve prodajne pogodbe je torej mogoče tudi z izpolnitvijo tretjemu. Glede na zgoraj obrazloženo ni utemeljena pritožbena trditev, da v zbranem procesnem gradivu ni materialnopravne podlage za naložitev plačila kupnine drugotoženi stranki. Sicer pa bi navedeno stališče pritožnika, če bi mu pritožbeno sodišče sledilo, lahko privedlo kvečjemu do spremembe sodbe in zavrnitve tožbenega zahtevka že ob presoji pritožbe drugotožene stranke zoper sodbo prvostopenjskega sodišča V Pg 3843/2012 z dne 26. 5. 2014, pa je tedaj pritožbeno sodišče očitno razmišljalo drugače, kot sedaj pritožnik.

9. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje tudi na vlogo R. M., s katero je priglasil sosporniško intervencijo na strani tožeče stranke, saj mu naknadno sosporništvo pravnomočno ni bilo dopuščeno, zato je nerelevantno, kaj je M. uveljavljal s svojim tožbenim predlogom.

10. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da niso podani pogoji za izdajo popravnega sklepa iz 328. člena ZPP, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).