Jedro

Odločitve o predlogu za obročno plačevanje taks ni mogoče opreti na določbo prvega odstavka 14. člena ZST, ki se nanaša izključno le na predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Stranka se je z vročitvijo odločbe o odmeri taks šele seznanila z višino taks, sodišče pa bi moralo po strankinem predlogu za obročno plačevanje taks o tem predlogu odločiti v skladu z oceno njenega materialnega stanja.

Izrek

Pritožbi zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 187/2001-21 z dne 7.5.2003, se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za dovolitev obročnega plačila sodne takse za pritožbo (1. točka izreka) in ustavilo pritožbeni postopek (2. točka izreka).

Odločitev iz 1. točke izreka sklepa temelji na določbi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), v zvezi s 4. členom ZST.

Predlogu za obročno plačilo takse sodišče ni ugodilo, ker ta ni bil vložen pred nastankom taksne obveznosti. Tožničina taksna obveznost je nastala ob vložitvi pritožbe dne 13.12.2002, predlog za obročno plačevanje taks pa je vložila zadnji dan roka za plačilo takse dne 15.1.2002 (pravilno: 15.1.2003), torej po nastanku taksne obveznosti za pritožbo. Hkrati je sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 8. člena ZST štelo, da je tožnica pritožbo umaknila, ker po opominu ni plačala (oziroma v celoti) plačala odmerjene sodne takse in pritožbeni postopek ustavilo (2. točka izreka sklepa).

Tožnica v pritožbi opozarja na napake v datumih in na to, da ni prejela nobenega pravnega pouka glede možnosti oprostitve plačila sodnih taks. Navaja, da je delno plačala takso, in sicer še v roku, ki ga je določal opomin za plačilo sodne takse. Predlaga, da se pritožbeni postopek nadaljuje in da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse oziroma da bi se ji sodna taksa znižala na znesek že plačane sodne takse.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

K 1. točki izpodbijanega sklepa: Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožničino vlogo po prvem opominu za plačilo takse za pritožbo štelo za zahtevo za odmero taks po 27. členu ZST, saj je tožnica ob prvem opominu ugovarjala višini sodne takse. Pravilno je tudi ugotovilo, da je treba vlogo na hrbtni strani opomina (po izdaji odločbe o odmeri taks) šteti kot predlog za obročno plačevanje teh taks, in tudi štelo, da je bil predlog vložen še v zakonitem 15 dnevnem roku in ga kot takega obravnavalo.

Ob pravilu, da je treba sodno takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, pa je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v tej zadevi ob odločanju o predlogu za obročno plačevanje takse nepravilno uporabilo določbe 13. člena ZST, ki urejajo izjeme (o oprostitvi plačila, o odložitvi plačila in o obročnem plačevanju sodnih taks) od navedenega pravila. Napačno je namreč stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica vložila predlog za obročno plačilo sodnih taks prepozno. Z vročitvijo odločbe o odmeri taks se je tožnica seznanila z (zvišano) višino odmerjene takse. Sodišče prve stopnje bi njen predlog za obročno plačilo taks zato moralo obravnavati in o njem odločiti meritorno, in sicer v skladu z oceno njenega materialnega stanja. Odločitve o predlogu za obročno plačevanje taks po mnenju pritožbenega sodišča namreč ni mogoče opreti na določbo 1. odstavka 14. člena ZST, ki se nanaša izključno le na predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Ta pa mora biti res vložen pred nastankom taksne obveznosti. Takšne procesne predpostavke pa ZST za predlog za obročno plačevanje taks ne vsebuje. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za zavrnitev predloga za obročno plačevanje taksnega dolga iz razloga, da tak tožničin predlog ni bil vložen pred nastankom taksne obveznosti.

K 2. točki izreka izpodbijanega sklepa: Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v 2. točki izpodbijanega sklepa oprlo na določbo 1. odstavka 8. člena ZST. Ustavno sodišče Republike Slovenije je med upravnim sporom z odločbo, št. U-I-32/02-19 z dne 10.7.2003 (Uradni list RS, št. 73/2003 z dne 29.7.2003), razveljavilo določbo 1. odstavka 8. člena ZST. Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01) se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavani zadevi pritožbeno sodišče še ni odločilo, odločba ustavnega sodišča pa je že začela učinkovati, je z razveljavitvijo določbe 1. odstavka 8. člena ZST prenehala veljati pravna podlaga za ustavitev pritožbenega postopka. Zaradi tega je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 16. členom ZUS pritožbi ugodilo ter razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti.