Jedro

V kolikor bi fikcija vročitve nastopila šele 16. dan po puščenem obvestilu, za kar se zavzema dolžnik, bi bila stranka, kateri je sodna pošiljka vročena s fikcijo vročitve, v privilegiranem položaju napram stranki, ki je prevzela pošiljko zadnji dan 15 - dnevnega roka. Takšen pristop bi pomenil neenako obravnavo strank, ki pisanje prevzamejo in tistih, za katere velja fikcija vročitve pisanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 24. 3. 2016, s katerim je dolžniku izreklo denarno kazen, zavrglo kot prepozno.

2. Zoper ta sklep vlaga dolžnik pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da je sodišče napačno štelo datum vročitve 15. dan po obvestilu v poštnem predalčniku, in sicer 14. 4. 2016. To je dan, ko bi ga dolžnik še lahko dvignil na pošti in tudi dan, ko fikcija vročitve po 142. členu ZPP niti ni mogla nastopiti. Zaključek sodišča je pri sklicevanju na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 39/2012 in računanju trenutka roka prejema diametralno nasproten sam s sabo. Iz citiranega sklepa Vrhovnega sodišča namreč izhaja, da fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne po puščenem obvestilu. Dolžnik se v pritožbi sklicuje še na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14. 1. 2015, ki ga citira, ter opozarja, da se mnenje sklicuje na stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-277/10-4 Up-1516/10-5 z dne 14. 4. 2011, katerega v delu prav tako navaja. Upoštevajoč načelno pravno mnenje je dolžnik pisanje prejel 15. 4. 2016 in je rok za vložitev pritožbe iztekel 25. 4. 2016. V kolikor bi bil možen drugačen zaključek, bi bilo šteti pravni pouk za napačen, pri čemer pritožnik ne bi smel nositi škodnih posledic takšnega nepravilnega pravnega pouka. Vročitev je bila opravljena na 16. dan po prejemu obvestila v predalčniku, pri čemer glede na stališče Vrhovnega sodišča in obrazložitev Ustavnega sodišča v točki 7 sklepa U-I-277/10-4 Up-1516/10-5 z dne 14. 4. 2011 dolžniku pripada 8-dnevni rok za pravno sredstvo v izvršilnem postopku. Za začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva se vzame prvi naslednji dan po dnevu vročitve sodnega pisanja, ki je v primeru vročitve s fikcijo iz četrtega odstavka 142. člena ZPP naslednji dan po poteku roka za njegov dvig na pošti ali na sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Relevantne za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o zavrženju pritožbe kot prepozne so okoliščine vročitve sodne odločbe, zoper katero stranka vloži pritožbo, in okoliščine vložitve pritožbe. Za dolžnika niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje o vložitvi pritožbe, in sicer, da je pritožbo vložil priporočeno po pošti dne 25. 4. 2016. Sporne zanj so ugotovitve sodišča o vročitvi sklepa z dne 24. 3. 2016, zoper katerega je vložil predmetno pritožbo in posledično prvostopenjski zaključek, da je pritožba prepozna.

5. Dolžnik ne izpodbija na vročilnici, pripeti k l. št. 56 navedenega datuma 30. 3. 2016, ko mu je vročevalec poizkusil vročiti sklep z dne 24. 3. 2016 in mu pustil obvestilo o sodnem pisanju. Skladno s tretjim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je vročevalec, ker tega dne ni našel dolžnika - naslovnika sodne pošiljke, v nabiralniku pustil obvestilo, kje pisanje čaka in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v primeru, če pisanje v tem času ni dvignjeno, nastopi fikcija vročitve. V skladu s citirano določbo se šteje, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo potrebno pisanje dvigniti in ne šele s potekom 16. dne, od kar je bilo stranki puščeno obvestilo, kot to zmotno meni dolžnik, ali z dnem, ko je bilo pisanje naslovniku puščeno v predalčniku.(1)

6. Takšno stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, na katero se sodišče prve stopnje pravilno sklicuje in katerega dolžnik napačno razume. V citiranem sklepu se je sodišče jasno opredelilo, da fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZIZ nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. dan in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu. V konkretnem primeru, ko je bilo dolžniku puščeno obvestilo o sodni pošiljki 30. 3. 2016, je začel 15 - dnevni rok iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ teči 31. 3. 2016 (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)(2) in je potekel z dnem 14. 4. 2016 (zadnji dan 15. dnevnega roka). Ker dolžnik pošiljke v tem roku ni dvignil, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno štelo, da mu je bila sodna pošiljka vročena s pretekom zadnjega 15. dne, to je 14. 4. 2016, in da je 8 - dnevni pritožbeni rok pričel teči 15. 4. 2016 (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 8 - dnevni rok je glede na začetek teka (15. 4. 2016) iztekel s pretekom 22. 4. 2016 (ob 24.00 uri). Dolžnikova pritožba vložena s priporočeno pošto 25. 4. 2016 je tako prepozna in odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe se izkaže kot pravilna.

7. Neutemeljeno se dolžnik upira odločitvi s tezo, da bi 15. dan še lahko dvignil pošiljko, zato fikcija vročitve ni mogla nastopiti tega dne. V kolikor bi fikcija vročitve nastopila šele 16. dan po puščenem obvestilu, za kar se zavzema dolžnik, bi bila stranka, kateri je sodna pošiljka vročena s fikcijo vročitve, v privilegiranem položaju napram stranki, ki je prevzela pošiljko zadnji dan 15 - dnevnega roka. Takšen pristop bi pomenil neenako obravnavo strank, ki pisanje prevzamejo in tistih, za katere velja fikcija vročitve pisanja.

8. Tudi v načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča z občne seje z dne 14. 1. 2015, v katerem je sodišče sprejelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, to je podaljšanje roka na prvi delavnik, če 15-dnevni rok iz četrtega odstavka 142. člena ZPP izteče na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, je sodišče izhajalo iz sodne prakse Vrhovnega sodišča, da besedna zveza zakonskega besedila („po poteku tega roka“) iz četrtega odstavka 142. člena ZPP pomeni, da fikcija vročitve nastopi s potekom zadnjega 15. dne, od kar je bilo stranki puščeno obvestilo in ne s pretekom 16. dne od kar je bilo stranki puščeno obvestilo. Zatrjevanje dolžnika, da iz načelnega pravnega mnenja izhaja drugačno štetje, zato ne drži. Neuspešno se dolžnik sklicuje tudi na Ustavno odločbo U-I-277/10-4 Up-1516/10-5 z dne 14. 4. 2011, posebej na obrazložitev v 7. točki te odločbe. V njej je sodišče sprejelo stališče, da ima izvršilni dolžnik vedno 8 dni časa za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj se šteje, da se za začetek tega roka vzame prvi naslednji dan po dnevu vročitve sodnega pisanja, ki je v primeru vročitve s fikcijo iz četrtega odstavka 142. člena ZPP naslednji dan po poteku roka za njegov dvig na pošti ali na sodišču. Skladno s tem stališčem je začetek teka 8 - dnevnega pritožbenega roka naslednji dan po poteku roka za dvig sklepa z dne 24. 3. 2016 na pošti. Kot že obrazloženo je bil zadnji dan 15 - dnevnega roka za dvig predmetnega sklepa na pošti 14. 4. 2016, 8 - dnevni pritožbeni rok pa je začel teči takoj naslednji dan, to je 15. 4. 2016. 9. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), ni pokazal kršitev, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Slednje je namenjeno temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub navedenemu načinu vročanja - fikciji, res seznanil s pisanjem in nikakor ne temu, da bi se štelo, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s trenutkom, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku.

Op. št. (2) : Drugi odstavek 111. člena ZPP glasi: „Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.“.