Jedro

V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik 13. 3. 2025 umaknil namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in bil tega dne predan Republiki Hrvaški. Z njegovo predajo je izpodbijani sklep prenehal učinkovati, zato si tožnik svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana. Drugega pravnega interesa tožnik (po pooblaščenki) ni navedel. Sodišče zato ugotavlja, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka v tem upravnem sporu.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka omejila tožnikovo gibanje zaradi obstoja razlogov po četrti alineji prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1), zaradi preprečevanja ogrožanja varnosti države ali ustavne ureditve Republike Slovenije oziroma ker je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti ter drugih primerljivih razlogov javnega reda (1. točka izreka). Gibanje mu je omejila na prostore Centra za tujce v ..., od 7. 3. 2025 od 17.25 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 7. 6. 2025 do 17. 25 ure, z možnostjo podaljšanja za en mesec (2. točka izreka).

2.Tako je odločila, ker jo je Policijska postaja za izravnalne ukrepe Novo mesto (v nadaljevanju Policijska postaja) 7. 3. 2025 seznanila, da je bil tožnik, ki je v Republiki Sloveniji tega dne izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, v Italiji obravnavan zaradi kaznivega dejanja v zvezi s terorizmom. Po ugotovitvi, da je Italija zoper njega v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS) na podlagi 24. in 25. člena Uredbe (EU) 2018/18611 razpisala ukrep zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja z veljavnostjo od 7. 11. 2024 do 7. 11. 2027 zaradi kaznivega dejanja v zvezi s terorizmom, je Policijska postaja 7. 3. 2025 pristojnemu organu posredovala pobudo, da se tožniku na podlagi določbe 84. člena ZMZ-1 izreče ukrep obveznega zadrževanja na območju azilnega doma ali njegove izpostave.

3.Zaradi razpisanega ukrepa je toženka, po tem, ko je s tožnikom 7. 3. 2025 opravila razgovor, ugotovila, da bi lahko tožnik v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno, predstavljal resno tveganje za ogrožanje varnosti Republike Slovenije ali njene ustavne ureditve, ogrožena pa bi bila tudi osebna in premoženjska varnost. Štela je, da bi bilo njegovo vedenje lahko nepredvidljivo, zato zanj ukrep obveznega zadrževanja v azilnem domu ne bi bil primeren in učinkovit. Tam je nastanjenih veliko oseb, med njimi so tudi ranljivi posamezniki, naloge varovanja pa izvaja le manjše število varnostnikov brez policijskih pooblastil. Menila je, da tožnik zaradi razpisanega ukrepa in okoliščin, ki nakazujejo njegovo begosumnost, potrebuje stalen policijski nadzor, ki se mu lahko zagotovi le v Centru za tujce. Poleg tega je tam lahko deležen tudi ustrezne zdravstvene oskrbe zaradi zatrjevanih duševnih težav.

Tožbene navedbe

4.Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izdan na podlagi četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, s katero se utemeljuje njegova begosumnost, čeprav dejansko stanje v zvezi s tem ni izkazano. Nikoli ni izjavil, da ne bo počakal na izvršitev sklepa, je pa pojasnil, da do zaključka pritožbenega postopka ni zapustil ozemlja Republike Hrvaške. Izpis SIS, ki je ključen dokaz v obravnavanem primeru, mu ni bil predložen na vpogled. Vztraja, da se v Italiji ni niti ustavil, tam ni bil udeležen v nobenem policijskem postopku. Pod prisego je potrdil, da nikoli ni storil nobenega kaznivega dejanja in da v Italiji ni prejel niti odločbe o vpisu ukrepa niti odločbe, ki naj bi bila podlaga za vpis v SIS. V zvezi s tem mu je bila torej dvakrat kršena pravica do izjave. Glede vseh navedenih okoliščin se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

5.Absolutna bistvena kršitev postopka je podana tudi zato, ker tožnik in tolmač nista podpisala registracijskega lista, tožnik pa je prikrajšan za vsakršno pravno varstvo in vrsto ustavnih pravic. Meni, da je toženka ravnala v nasprotju z načelom varstva pravic strank in javnih koristi, ki ga določa 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in ni spoštovala njegove pravice do izjave iz 3. in 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Njemu se posledic neučinkovitega varovanja v azilnem domu ne bi smelo naprtiti, poleg tega pa mu je ukrep omejitve gibanja odrejen za nesorazmerno dolgo časa. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti odpravi, podredno naj skrajša trajanje ukrepa omejitve gibanja.

Predlog za izdajo začasne odredbe

6.Tožnik meni, da njegovo zdravstveno stanje ustreza kriteriju verjetnega nastanka škode in se pri tem sklicuje na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Yoh-Ekale Mwanje proti Belgiji. Če ga bodo še naprej zadrževali v Centru za tujce, bo tam utrpel "težko nepopravljivo" škodo. Predlaga, da se z začasno odredbo toženki naloži, da z dnem prejema sodbe Upravnega sodišča (in ne šele z njeno pravnomočnostjo) preneha izvajati izrečeni ukrep omejitve gibanja in da se izvršitev izpodbijanega sklepa odloži do pravnomočne sodne odločbe v tej zadevi.

Navedbe v odgovoru na tožbo

7.Toženka nasprotuje tožbi in se sklicuje na razloge v izpodbijanem sklepu. Dodatno navaja, da je 13. 3. 2025 prejela odgovor Urada SIRENE št. 2255- 69/2025/2 (2252-05) Uprave kriminalistične policije, iz katerega je razvidno, da je italijanska Policijska uprava za preventivo razpisala ukrep zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja zoper tožnika v SIS, ker naj bi bil odgovoren za dejanja, povezana s terorizmom oziroma je bil v kontaktu z osebami, ki so povezane s terorizmom. Iz odgovora na tožbo tudi izhaja, da je tožnik 13. 3. 2025 umaknil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Zato ga je Policijska postaja istega dne predala hrvaškim varnostnim organom. Tožnik se torej od 13. 3. 2025 ne nahaja več na območju Republike Slovenije, zato ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje tega upravnega spora. Glede na to toženka predlaga, da sodišče tožbo zavrže oziroma podredno, da jo zavrne kot neutemeljeno.

8.Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe nista dovoljena.

9.Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1).

10.Tožnikova pooblaščenka je 17. 3. 2025 sodišču posredovala elektronsko sporočilo vodje Centra za tujce, da je tožnik odstopil od namere vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, da je s tem njegova nastanitev v Centru za tujce prenehala in da je bil istega dne predan pristojnim hrvaškim organom. Tožnikova pooblaščenka vsebine tega sporočila ni prerekala.

11.V obravnavani zadevi je zato nesporno, da je tožnik 13. 3. 2025 umaknil namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in bil tega dne predan Republiki Hrvaški. Z njegovo predajo je izpodbijani sklep prenehal učinkovati, zato si tožnik svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana. Drugega pravnega interesa tožnik (po pooblaščenki) ni navedel. Sodišče zato ugotavlja, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka v tem upravnem sporu.2

12.Zato je sodišče tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ni presojalo njune utemeljenosti, zato se do navedb strank v postopku ni posebej opredeljevalo.

-------------------------------

1Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006

2Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v sklepu I Up 93/2022 z dne 18. 10. 2022 (9. točka obrazložitve).