Jedro

Tožnica je vložila prošnjo za priznanje poklicne kvalifikacije „doktor dentalne medicine specialist“, skladno z ZPPKZ. Po izteku roka za izdajo odločbe je na toženko naslovila zahtevo, naj v 7 dneh izda odločbo, česar toženka ni storila. Zato so bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožbeni ugovori glede sestave komisije na odločitev ne morejo vplivati. Stališča, ki jih izraža toženka v odgovoru na tožbo, bi prav tako lahko bila le predmet meritornega odločanja o tožničinem zahtevku, vendar bi morala toženka, glede na izpolnjene zakonske pogoje, tožnici izdati odločbo.

Pogoji za obravnavanje tožbe po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, ker narava stvari takšnega obravnavanja ne dopušča.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da v roku 60 dni po prejetju te sodbe odloči o zahtevi tožnice za priznanje poklicne kvalifikacije „doktorica dentalne medicine specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva“.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 420 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila prošnjo za priznanje poklicne kvalifikacije „doktor dentalne medicine specialist“ skladno z Zakonom o priznanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (v nadaljevanju ZPPKZ). Tožena stranka je tožnico dne 4. 5. 2012 pozvala, naj vlogo popravi. Na tej podlagi je tožnica vlogo modificirala tako, da je zahtevala priznanje poklicne kvalifikacije „doktorica dentalne medicine specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva“. S sklepom 16. 5. 2012 je bila pozvana na plačilo stroškov pologa za pokritje stroškov postopka v znesku 234 EUR, kar je tudi plačala. Dne 29. 5. 2012 je tožena stranka nacionalnemu koordinatorju specializacije iz otroškega in preventivnega zobozdravstva A.A., dr. dent. med., poslala zaprosilo, da imenuje preostala člana komisije po ZPPKZ. Dne 11. 9. 2012 je tožena stranka tožnico pozvala k dopolnitvi vloge z ustrezno ponudbo za delo. Tožnica je v odgovoru navedla, da je prepričana, da je priložila vsa ustrezna dokazila, vendar je glede na dolgotrajnost postopka sledila pozivu in posredovala ponudbo za delo z dne 29. 10. 2012. Tožena stranka je nato dne 6. 11. 2012 ponovno pisala nacionalnemu koordinatorju specializacije iz otroškega in preventivnega zobozdravstva, da v roku 8 dni imenuje preostala člana komisije, da bosta podala mnenje o ustreznosti tožničine vloge. Mnenje komisije bi moralo biti izdelano do 6. 12. 2012, oziroma eventualno upoštevaje 8 dnevni rok iz dopisa z dne 5. 11. 2012, najkasneje do 14. 12. 2012. Nato bi morala tožena stranka izdati odločbo, vendar do tega ni prišlo. Zato je tožnica toženo stranko dne 22. 1. 2013 pozvala, da v roku 7 dni ustrezno ukrepa in v nadaljevanju izda pozitivno odločbo, vendar tudi po izteku dodatnega 7 dnevnega roka tožena stranka ni ukrepala. Toženi stranki je bil poziv z dne 22. 1. 2013 vročen 23. 1. 2013, vendar do dne 30. 1. 2013, ko je iztekel dodatni 7 dnevni rok, tožena stranka odločbe ni izdala. Zato je v nadaljnjih 30 dneh vložila tožbo zaradi molka organa. Meni pa tudi, da bi morala postopati skladno z določili 8. člena ZPPKZ in izdati pozitivno odločbo. Meni tudi, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za meritorno odločanje. Zato predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in tožnici prizna poklicno kvalifikacijo „doktorica dentalne medicine specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva“. Podrejeno naj sodišče tožbi ugodi in toženi stranki naloži, da v roku 30 dni po prejemu te sodbe odloči o zahtevi tožnice za priznanje poklicne kvalifikacije „doktorica dentalne medicine specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva“. Zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila in v tožbi pojasnila, da je ministrstvo že dne 29. 5. 2012 zaprosilo nacionalnega koordinatorja za posredovanje predloga imen članov komisije, vendar odziva s strani nacionalnega koordinatorja ministrstvo ni prejelo. Zato tudi ni bil pripravljen sklep o imenovanju komisije in vloga ni bila posredovana komisiji v obravnavo. Opominja tudi na opozorilo gospe B.B., svetovalke Ministrstva za zdravje za področje zobozdravstva, da ima tožnica podano ponudbo za delo s strani C. d.o.o., vendar pa zadevno podjetje ne izvaja zobozdravstvenih storitev na področju otroškega zobozdravstva. Zato naj bi lahko podala ponudbo le za splošno zobozdravstvo. Zato je bila tudi pozvana, naj vlogo dopolni. Tožnica je vlogo 30. 10. 2012 dopolnila, v mesecu decembru pa je bil koordinator tudi telefonično pozvan, da imenuje komisijo. Vendar je koordinator v telefonskem razgovoru vztrajal, da tožnica nima ustrezne ponudbe za delo, zato naj se vodi postopek osnovnega priznavanja poklicne kvalifikacije, to je dr. dentalne medicine. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožeča stranka je vložila pripravljalno vlogo, v kateri v celoti nasprotuje stališčem tožene stranke in predlaga, naj sodišče tožbi ugodi.

Tožba je utemeljena.

Vložitev tožbe zaradi molka organa v primeru enostopenjskega postopka ureja tretji odstavek 28. člena ZUS-1, ki določa, da sme tožnik vložiti tožbo v upravnem sporu pod pogoji iz drugega odstavka istega člena tudi v primeru, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe. V skladu z drugim odstavkom pa sme stranka sprožiti upravni spor, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Po vpogledu upravne zadeve sodišče ugotavlja, da je tožnica na toženo stranko dne 22. 1. 2013 naslovila zahtevo, naj v roku 7 dni ustrezno ukrepa in izda odločbo, čemur tožena stranka niti ne ugovarja. Nadalje tudi ni sporno, da tožena stranka tudi po izteku dodatnega 7-dnevnega roka odločbe tožeči stranki ni izdala. Zato so bili izpolnjeni pogoji za vložitev obravnavane tožbe.

Tožbeni ugovori glede sestave komisije na odločitev ne morejo vplivati. Stališča, ki jih izraža tožena stranka v odgovoru na tožbo, bi bila lahko le predmet meritornega odločanja o tožničinem zahtevku, vendar bi morala tožena stranka, kakor je že povedano, glede na izpolnjene zakonske pogoje iz 28. člena ZUS-1 tožnici odločbo izdati.

Po presoji sodišča pa niso izpolnjeni pogoji za obravnavo tožbe po prvem odstavku 65. člena ZUS-1. Ocenilo je, da narava stvari tega ne dopušča. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in tožeči stranki na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 naložilo, da v postavljenem roku glede tožničine zahteve izda upravni akt. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica upravičena do povračila stroškov tega postopka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu. Ker je tožnico v postopku zastopala odvetniška družba, je upravičena do povračila 350 EUR, dodatno pa v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča od tega zneska še do zahtevanega 20 % DDV, to je 70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Zoper to sodbo pritožba ni dovoljena (prvi odstavek 73. člena ZUS-1).