Jedro

Ker tožena stranka na dopolnitev tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni odgovorila, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku ter jih je nato tožeča stranka argumentirano zavrnila v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo slednji in zahtevku tožeče stranke pravilno ugodilo.

S pritožbenimi navedbami o podtikanju naročilnice in o svoji pasivnosti glede slednje, ter da svojega uporabniškega računa ni aktivirala, tožena stranka ne more uspeti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, namreč izhaja, da je bila v obravnavanem primeru pogodba med pravdnima strankama sklenjena že na podlagi ustnega dogovora prek telefona, tako da s strani tožene stranke še dodatna (naknadna) aktivnost v zvezi z naročilnico ali aktivacija njenega uporabniškega računa za nastanek zadevnega pogodbenega razmerja nista bili potrebni, pri čemer dogovorjeno plačilo za predmetno storitev (omogočen dostopa do finančnih podatkov na spletu) tudi ni bilo odvisno od obsega njenega koriščenja, zato njena morebitna neuporaba ne more biti relevantna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da mora v osmih dneh tožeči stranki plačati znesek 146,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 10. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v osmih dneh tožeči stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v višini 203,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, pravočasno pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka za izterjavo zneska 146,42 EUR s pripadki dne 28. 10. 2019 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (račun št. 18-360-0010642 z dne 13. 7. 2018 in zapadlostjo dne 12. 10. 2018), na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 8. 11. 2019 izdalo sklep o izvršbi opr. št. VL 000/2019 (red. št. 2 spisa). Tožena stranka je zoper ta sklep vložila ugovor (red. št. 3 spisa), v katerem je v zvezi z obravnavano terjatvijo navedla le, da njena saldo kartica ne izkazuje dolga do tožeče stranke. Okrajno sodišče v Ljubljani je zatem s sklepom, opr. št. VL 000/2019 z dne 17. 1. 2020 (red. št. 7 spisa), odločilo, da se prej navedeni sklep o izvršbi razveljavi, ter da se bo o zahtevku in stroških postopka odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče prve stopnje). Ker se v tem primeru predlog za izvršbo šteje kot tožba,1 je sodišče prve stopnje tožečo stranko s sklepom z dne 28. 2. 2020 (red. št. 9 spisa) pozvalo, da dopolni tožbo. Tožeča stranka je skladno s pozivnim sklepom vložila dopolnitev tožbe (red. št. 10 spisa), v kateri je navedla vsa dejstva, potrebna za utemeljitev podlage in višine vtoževane terjatve, ter v zvezi s temi dejstvi priložila oziroma predlagala dokaze (zadevni račun, elektronsko sporočilo z dne 9. 7. 2018 - Naročilnica in navodila toženki za aktivacijo njenega naročniškega paketa2 ter predlog za zaslišanje priče A. A.). Tako je tožeča stranka ob sklicevanju na te dokaze pojasnila, da sta se pravdni stranki v telefonskem razgovoru dne 9. 7. 2018 dogovorili, da bo tožeča stranka toženi proti plačilu vtoževanega zneska omogočila dostop do finančnih podatkov na spletu v obdobju od 9. 7. 2018 do 8. 7. 2019 (paket B.) ter da je potem kot dokazilo oziroma potrdilo o sklenitvi predmetne pogodbe prek elektronske pošte toženi stranki dne 9. 7. 2018 posredovala dokument poimenovan Naročilnica, v katerem ji je dala tudi možnost, da lahko v sedmih dneh od njegovega prejema odpove pogodbeno razmerje, in hkrati še dopis z navodili za aktivacijo uporabniškega računa, s čimer je svoje pogodbene obveznosti do tožene stranke v celoti izpolnila. Prav tako je še navedla, da tožena stranka od pogodbe ni odstopila ter da vtoževanega zapadlega računa, izstavljenega v skladu s pogodbo, ni poravnala. Sodišče prve stopnje je s pozivom z dne 10. 3. 2020 (red. št. 11 spisa) toženo stranko pozvalo, naj v roku osmih dni vloži obrazloženo pripravljalno vlogo v dveh izvodih (s katero bo odgovorila na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke - dopolnitev tožbe) in da naj pri tem navede vsa dejstva in ponudi vse dokaze, omenjeni poziv pa je ravno tako vseboval ostala standardizirana opozorila v zvezi s postopkom v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Hkrati s pozivom ji je bila vročena tudi dopolnitev tožbe s prilogami (vročilnica na red. št. 11 spisa). Ker tožena stranka na dopolnitev tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni odgovorila, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku ter jih je nato tožeča stranka argumentirano zavrnila v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo slednji in zahtevku tožeče stranke pravilno ugodilo (prvi odstavek 239. člena in 619. člen v zvezi z 299. in 378. členom Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)).3

7. S pritožbenimi navedbami o podtikanju naročilnice in o svoji pasivnosti glede slednje ter da svojega uporabniškega računa ni aktivirala, tožena stranka ne more uspeti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, namreč izhaja, da je bila v obravnavanem primeru pogodba med pravdnima strankama sklenjena že na podlagi ustnega dogovora prek telefona, tako da s strani tožene stranke še dodatna (naknadna) aktivnost v zvezi z naročilnico ali aktivacija njenega uporabniškega računa za nastanek zadevnega pogodbenega razmerja nista bili potrebni, pri čemer dogovorjeno plačilo za predmetno storitev (omogočen dostopa do finančnih podatkov na spletu) tudi ni bilo odvisno od obsega njenega koriščenja, zato njena morebitna neuporaba ne more biti relevantna.4

8. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

1 Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ). 2 Priloge A2 do A4 spisa. 3 Podobno npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 109/2015 z dne 3. 4. 2015, opr. št. II Cpg 146/2018 z dne 20. 6. 2018, opr. št. II Cpg 439/2018 z dne 12. 9. 2018, opr. št. II Cpg 878/2018 z dne 14. 12. 2018 in opr. št. II Cpg 629/2019 z dne 12. 12. 2019. 4 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1340/2012 z dne 16. 10. 2013.