Jedro

Tožena stranka je v disciplinskem pravilniku v 9. členu opredelila hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere je obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Ena od takih kršitev je tudi nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki je opredeljena v 3. točki 7. člena pravilnika. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnik nezakonito razpolagal s sredstvi oziroma zadrževal zaupan denar, to pomeni, da je pravilen zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da je s tem storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero je obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je spremenilo sklepa tožene stranke z dne 12.10.1999 in 24.11.1999, v delu pod 2. točko izreka in tožnika spoznalo za odgovornega kršitve delovne obveznosti zaradi nevestnega izvrševanja dela po 3. tč. 7. člena disciplinskega pravilnika ter v delu izreka disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja tako, da je tožniku izreklo za očitane delovne kršitve javni opomin, ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 29.11.1999, ampak še traja in da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas, ko ni delal. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, saj interni akt tožene stranke izrecno določa, da je treba pri vsakem izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja ugotavljati kvalifikatorne okoliščine. Njihovo ugotavljanje je obvezno. Disciplinski pravilnik za kršitev delovne obveznosti "nezakonito razpolaganje s sredstvi" ne določa obveznega prenehanja delovnega razmerja, kar pomeni, da je treba ugotavljati kvalifikatorne okoliščine. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določbe 371. člena ZPP).

Po določbi 89. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se lahko disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, določene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji ali pri delodajalcu ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije oziroma delodajalca (kvalifikatorne okoliščine). Vendar pa ima zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) v prvem odstavku 58. člena še določbo, da se lahko z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom vnaprej opredelijo kršitve, za katere se mora izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. V tem primeru gre za kršitve, ki so hujše narave tako, da že sama kršitev vsebinsko pomeni kvalifikatorno okoliščino, brez katere take kršitve ni in v takem primeru se kvalifikatorne okoliščine ne ugotavljajo še posebej.

Tožena stranka je v disciplinskem pravilniku v 9. členu opredelila hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere je obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Ena od takih kršitev je tudi nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki je opredeljena v 3. točki 7. člena pravilnika. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnik nezakonito razpolagal s sredstvi oziroma zadrževal zaupan denar, to pomeni, da je pravilen zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da je s tem storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero je obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Ker ni točna revizijska navedba, da disciplinski pravilnik tožene stranke ne zajema hujših kršitev delovnih obveznosti, za katere je obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja in ker je pravno zmotna tudi navedba, da je treba v vsakem primeru izreka najstrožjega disciplinskega ukrepa ugotavljati tudi kvalifikatorne okoliščine, revizijsko sodišče pa mimo revizijskih navedb tudi ni ugotovilo kakšne druge zmotne uporabe materialnega prava, reviziji ni bilo mogoče ugoditi.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

O revizijskih stroških je revizijsko sodišče odločilo v skladu z določbo 155. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZTPDR smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).