Jedro

Organ za BPP je ugotovitev, da tožnikovo premoženje presega predpisani cenzus (13.780 EUR), oprl na vrednost nepremičnin, katerih lastnik je tožnik. Okoliščina, da je na petih garažah zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, po njegovem mnenju ne dopušča, da se tako obremenjene nepremičnine ne bi upoštevale pri oceni tožnikovega premoženjskega stanja. Sodišče temu pritrjuje, saj je organ za BPP za to navedel prepričljive razloge. Pravilno je pojasnil, da stvarnopravna obremenitev nepremičnine ne preprečuje, da lastnik nepremičnine glede nje ne bi mogel sklepati obligacijskih poslov, konkretno najemne pogodbe, s katero bi nepremičnino prepustil najemniku v uporabo.

V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP se je organ za BPP lahko oprl na podatke, kot so glede tožnikovih nepremičnin vodeni v registru nepremičnin. Z ugotavljanjem, v kakšnem stanju so te nepremičnine, in posledično, da njihova vrednost, kot je navedena v registru nepremičnin, ni pravilna, na kar so usmerjeni tožbeni ugovori, bi presegel svoje pristojnosti, ki jih ima v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravno sodišč RS – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na prvi in drugi stopnji v zvezi z upravnim sporom, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani pod št. I U 273/2013 v zadevi odmere davka. V obrazložitvi navaja, da o prošnji odloča ponovno, po tem ko je to sodišče s sodbo I U 1097/2013 z dne 22. 8. 2013 odpravilo odločbo št. Bpp 93/2013 z dne 12. 6. 2013, s katero je bila tožnikova prošnja zavrnjena iz razloga neizpolnjevanja premoženjskega pogoja. Ta pogoj je organ za BPP ponovno presojal na podlagi podatkov, ki jih je tožnik navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (da je samska oseba in lastnik garaž) ter podatkov evidence Geodetske uprave RS in zemljiške knjige. Iz teh evidenc izhaja, da je tožnik lastnik nepremičnin parc. št. 1668/3 (garaža 14 m2) v vrednosti 11.953,00 EUR, parc. št. 1668/4 (garaža 14 m2) v vrednosti 11.953,00 EUR, parc. št. 1668/2 (garaža 14 m2) v vrednosti 11.953,00 EUR, parc. št. 1668/5 (garaža 14 m2) v vrednosti 11.953,00 EUR, parc. št. 1668/1 (garaža 16 m2) v vrednosti 12.898,00 EUR, vse k.o. ..., stavba št. 3866 - del stavbe k.o. ... (pokrito parkirišče 12,40 m2) v vrednosti 9.583,00 EUR. Na nepremičninah, razen na delu stavbe št. 3886, je vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. V skladu z napotilom iz sodbe I U 1097/2013 z dne 22. 8. 2013, da se mora o tej okoliščini opredeliti tudi z vidika prvega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ne le z vidika 14. člena tega zakona, organ za BPP navaja, da po stališču sodne prakse določbe 12. in 13. člena ZBPP ne nalagajo, da se v posameznem primeru presoja, ali je prosilec zmožen kriti stroške posameznega sodnega postopka, temveč se presoja prosilčev finančni in premoženjski položaj v zvezi s cenzusom, ki ga določa zakon. Organ za BPP se ne strinja z ugovori prosilca, da je premoženje, katero mu je po sodni odločbi prepovedano odtujiti in obremeniti, zanj nedosegljivo. Sklicuje se na določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki glede učinkovanja zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v 99. členu določa, da če se zaznamba nanaša na lastnika, je ovira za dovolitev tam naštetih vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba. Iz te ureditve izhaja, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve onemogoča razpolaganje z nepremičnino oziroma njeno obremenitev, kar se nanaša na stvarne pravice. To pa ne velja za obligacijske pravice, kot je npr. najem, katerega namen je odplačno uporabljanje stvari. Obveznost pri najemu – stvar izročiti v rabo nima nobenega učinka na lastninsko pravico, ki ostane najemodajalcu. Najemna pogodba ostane v veljavi tudi če najemodajalec ni upravičen razpolagati s stvarjo. Prosilcu torej zaznamba prepovedi omejitve in obremenitve ne omejuje razpolaganja z nepremičninami, na katerih je le-ta vknjižena, in lahko s tem premoženjem pridobiva dohodke, najemnino. Na nepremičnini v stavbi št. 3899 pa prepovedi odtujitve in obremenitve ni. Na podlagi navedenega organ za BPP zaključuje, da prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je njegovo prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil. Tožnik vlaga tožbo zoper odločbo organa za BPP, ker se ne strinja z dejanskimi zaključki, na katerih temelji odločitev. Trditev, da lahko nepremičnine-garaže daje v najem, je zavajajoča in enostranska, saj se organ ni prepričal, ali so nepremičnine (več kot 50 let stare garaže) sploh še uporabne. Tožnik podredno navaja, da zaradi propadle strehe v garažah ni možno shraniti niti krompirja, strehe pa ne more sanirati, ker nima denarja. Meni, da je vrednotenje nepremičnin s strani GURS napačno in bo vložil zahtevek za popravo vrednotenja. Nejasnosti glede cenitve potrjuje tudi dopis Davčne uprave Ljubljana o izračunu vrednosti nepremičnin in s tem povezanim davkom (odločba o odmeri davka od premoženja za leto 2013). Z nepremičninami zaradi odločbe sodišča ne more prosto razpolagati, zanj so brez vsake vrednosti oziroma so celo breme zaradi zemljiškega prispevka. Ne drži niti, da je samski in brez obveznosti, saj mora skrbeti za 9 let staro hčer. Poudarja, da je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi za postopek osebnega stečaja in je bilo njegovi prošnji ugodeno. Tudi v tistem postopku je organ preizkusil vse navedbe o nepremičninah in dolgovih ter o dejanskem premoženjskem stanju. Brez pravnega zastopnika določenih dejanj ne bo mogel opraviti in mu je s tem onemogočena pravica do enakopravnega položaja v postopku, ki mu je že po Ustavi RS zagotovljen. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se mu dodeli brezplačna pravna pomoč. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Glede tožnikovih navedb o stanju nepremičnin in o njihovi vrednosti predlaga, da se v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne upoštevajo. Kot tožbena novota se tudi ne more upoštevati odločba Davčne uprave Ljubljana z dne 26. 9. 2013. Ker tožnik podatkov o družinskih članih v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, niti vloge tako pozneje ni dopolnil, ni imela podlage, da ga ne bi štela kot samsko osebo in brez obveznosti.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je organ za BPP pravilno presodil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, določenega v 13. členu ZBPP. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Finančni položaj prosilca se po prvem odstavku 12. člena ZBPP ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. V 14. člen ZBPP glede ugotavljanja lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine odkazuje na smiselno uporabo tam navedenih določb Zakona o socialnem varstvu, ki so se uporabljale do začetka uporabe Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Glede na 27. člen tega zakona v zvezi s petim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ se brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780 EUR.

Organ za BPP je ugotovitev, da tožnikovo premoženje presega predpisani cenzus (13.780 EUR), oprl na vrednost nepremičnin, katerih lastnik je tožnik (petih garaž in pokritega parkirišča), kot izhaja iz evidence Geodetske uprave RS. Okoliščina, da je na petih garažah zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, po njegovem mnenju ne dopušča, da se tako obremenjene nepremičnine ne bi upoštevale pri oceni tožnikovega premoženjskega stanja. Sodišče temu pritrjuje, saj je organ za BPP za to navedel prepričljive razloge. Pravilno je pojasnil, da stvarnopravna obremenitev nepremičnine ne preprečuje, da lastnik nepremičnine glede nje ne bi mogel sklepati obligacijskih poslov, konkretno najemne pogodbe, s katero bi nepremičnino prepustil najemniku v uporabo. S tem bi nepremičnino ekonomsko aktiviral, saj bi pridobival najemnino. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je organ za BPP v skladu z napotili iz sodbe I U 1097/2013 z dne 22. 8. 2013 v ponovnem postopku preveril, ali ima tožnik premoženje, ki se upošteva pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči in o tem sprejel pravilne zaključke.

Po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da je organ za BPP odločitev oprl na nepopolno dejansko stanje, ker ni preveril, v kakšnem gradbenem stanju so garaže oziroma ker je upošteval njihovo vrednost, kot je vpisana v registru nepremičnin. Register nepremičnin je javna nepremičninska evidenca, vzpostavljena z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (1. in 96. člen tega zakona), v katerem se vodi tudi vrednost v njem vpisanih nepremičnin, izračunana po Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (2. in 24. člen tega zakona v zvezi z 11. točko prvega odstavka 98. člena ZEN). V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP, ki določa, da organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc, se je tudi v konkretnem primeru organ za BPP lahko oprl na podatke, kot so glede tožnikovih nepremičnin vodeni v registru nepremičnin. Z ugotavljanjem, v kakšnem stanju so te nepremičnine, in posledično, da njihova vrednost, kot je navedena v registru nepremičnin, ni pravilna, na kar so usmerjeni tožbeni ugovori, bi presegel svoje pristojnosti, ki jih ima v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik namreč s svojimi posplošenimi navedbami, da vrednost v registru ni realna in da bo vložil zahtevo za popravek vrednotenja, ni dal potrebne podlage, da bi organ za BPP lahko odstopil od podatkov, kot se vodijo v uradni evidenci. Kolikor pa se tožnik glede vrednosti nepremičnin sklicuje na odločbo o odmeri davka od premoženja št. DT4221-17621/2013-061D z dne 26. 9. 2013, v kateri so vrednosti garaž nižje, sodišče odgovarja, da so v tej odločbi določene davčne osnove po davčnih predpisih za potrebe odmere davka, ki pa organa za BPP pri odločanju o brezplačni pravni pomoči ne vežejo. Ob tem pa pripominja, da tudi vrednost garaž v navedeni odločbi presega znesek 13.780,00 EUR (kar je izključevalni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči).

Sodišče tožniku tudi ne more pritrditi, da ga je organ za BPP napačno obravnaval kot samsko osebo oziroma da naj bi bila odločitev drugačna, ker mora skrbeti za devetletno hčerko (to je tožnik navajal že v odgovoru na poziv za dopolnitev vloge z dne 15. 5. 2013). Upoštevanje družinskih članov se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrazi pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana (drugi odstavek 13. člena ZBPP, ne pa pri ugotavljanju premoženja prosilca in njegove družine (14. člen ZBPP v zvezi s petim odstavkom 152. člena ZUJF). Organ za BPP pa tožnikove prošnje ni zavrnil zato, ker naj bi imel previsok dohodek, temveč zato, ker ima premoženje, ki presega predpisano vrednost. Tožnik se glede dodelitve brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil v zvezi upravnim sporom v zadevi odmere davka, tudi ne more uspešno sklicevati, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za založitev predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja (odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3520/2012 z dne 13. 5. 2013). V primeru odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v stečajnih postopkih so podlaga za odločanje določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je v razmerju do ZBPP specialne narave. V teh postopkih se je po upravnosodni praksi, ki je veljala v času izdaje odločbe št. Bpp 3520/2012, premoženje prosilca upoštevalo z vidika obstoja stečajne mase in ocene, ali ta zadošča vsaj za delno poplačilo upnikov. Ugotovitev o tem se je pri obravnavi prošnje presojala v zvezi z drugim pogojem za dodelitev brezplačne pravne pomoči, t. i. verjetnim izgledom za uspeh v postopku, v zvezi s katerim je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot to ureja 24. člen ZBPP (to izhaja tudi iz obrazložitve odločbe št. Bpp 3520/2012). Ne le, da organ za BPP, ki je odločal v predmetnem postopku, ni bil vezan na določitev, sprejeto v zvezi s stečajnim postopkom (v vsakem postopku organ odloča na podlagi dejanskega stanja, ki ga ugotovi v tem postopku), tudi pravna podlaga ni bila ista.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Stroškovni zahtevek tožnika je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče posebej ni odločalo, ker že Zakon o sodnih taksah določa, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena).