19. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milana Robiča iz Ruš na seji dne 19. februarja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 75/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik navaja, da izpodbija Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker ne ureja instituta osebnega stečaja, ki ga poznajo pravne ureditve drugih držav. Pobudnik meni, da je takšna zakonska ureditev pomanjkljiva in v neskladju z načelom pravne države (2. člen Ustave), z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s pravico do socialne varnosti (50. člen Ustave). Institut osebnega stečaja po mnenju pobudnika varuje socialno ogrožene osebe, s tem da onemogoča izvršbo zoper takšno osebo, ki je razglasila stečaj, zmanjšal pa bi tudi stroške za izvršbo, ki jih plačujejo davkoplačevalci. Pobudnik navaja, da je nezaposlen, da nima premoženja in da prejema socialno pomoč ter da sta v zadnjih osmih letih zoper njega potekali dve neuspešni izvršbi, trenutno pa zoper njega teče vsaj šest takšnih postopkov.

2.Pritožnik izpodbija ureditev v ZIZ zato, ker ne vsebuje določb, ki bi zanj pomenile, da bi se ustavili izvršilni postopki, ki zoper njega že tečejo, in preprečile morebitne bodoče postopke. Pritožnik meni, da bi tak učinek na njegov pravni položaj imela uvedba instituta osebnega stečaja. Zatrjuje, da je ZIZ zato, ker določbe (oziroma določb) s takim učinkom ne vsebuje, v neskladju z Ustavo.

3.Ne da bi se opredelilo do vprašanja, ali bi institut osebnega stečaja, kot ga poznajo številne tuje ureditve, res lahko imel tak učinek na pobudnikov pravni položaj, kot si predstavlja pobudnik, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. V čem vidi pobudnik neskladje z 2. in s 14. členom Ustave niti iz pobude niti iz njenih številnih dopolnitev namreč ni razvidno. Očitno neutemeljeno je tudi zatrjevanje neskladnosti ZIZ s pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave. Socialni položaj dolžnika v izvršilnem postopku je varovan z določbami o omejitvah in oprostitvah izvršbe, ZIZ pa v drugem odstavku 141. člena v poglavju Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet vsebuje tudi določbo, ki sodišču nalaga, da ustavi izvršbo, če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev oziroma sredstev v vezavi. Iz vsebine ustavne pravice do socialne varnosti ne izhaja pravica dolžnikov, da bi z razglasitvijo osebnega stečaja preprečili, da bi zoper njih tekli postopki za izterjavo dolgov. Pobudnik zatrjuje tudi neskladje izpodbijanega predpisa z Ustavo iz razlogov, v katerih se sklicuje na korist države in vseh, ki so zadolženi, vendar za izpodbijanje ZIZ iz teh razlogov pobudnik ne izkazuje pravnega interesa, kot to zahteva 24. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS).

4.Glede na navedeno je pobuda očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić