Jedro

Zaradi enostopenjskega odločanja ni nastal položaj, da bi pri odločanju na drugi stopnji odločala oseba, ki bi morala biti izločena, ker je bila udeležena v postopku na prvi stopnji oziroma je sodelovala pri odločanju.

Pogoj, da kandidat za sofinanciranje po 3.A ne sme doseči 48 točk, če naj se obravnava tudi njegova podrejena zahteva, po prepričanju sodišča pomeni kršitev določb Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija in enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se sklepa rektorja Univerze v Ljubljani št. 62231-1394 z dne 9. 8. 2013 in št. 62231-1394/2013-2 z dne 24. 9. 2013 odpravita in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka (Univerza v Ljubljani) je s sklepom z dne 9. 8. 2013, ki ga je izdal rektor, v 1. točki izreka zavrnila tožničino vlogo za sofinanciranje doktorskega študija po 3.A točki javnega razpisa „Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2012 Univerza v Ljubljani“ (Uradni list RS, št. 12/13), v 2. točki pa njeno vlogo za sofinanciranje doktorskega študija po 3.B točki istega razpisa.

Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je tožničina vloga po merilih za 3.A točko razpisa od skupnega števila 80 točk dosegla 50,1 točk. Ker je prag za sofinanciranje v višini 48 točk doseglo in preseglo več vlog, kot je bilo na razpolago sredstev za sofinanciranje, je komisija prijavitelje izbrala po vrstnem redu glede na prejeto oceno. Tako so bili v sofinanciranje predlagani prijavitelji, ki so dosegli 50,76 točk ali več. Tožnica je v svoji vlogi podrejeno izbrala tudi možnost, naj se njena vloga uvrsti še v izbor za sofinanciranje po 3.B točki javnega razpisa. Vendar pa se v skladu s 3. točko tega razpisa oceni vloga po merilih za ocenjevanje za 3. B točko le, če ta vloga v fazi ocenjevanja po 3.A točki ni izbrana (ne doseže praga 48 točk).

Zoper navedeni sklep je tožnica v skladu s pravnim poukom vložila ugovor, ki ga je rektor s sklepom z dne 24. 9. 2013 zavrnil. V tem sklepu podrobneje pojasnjuje svojo odločitev in zavrača tožničino stališče, da naj bi bili za sofinanciranje po 3.B točki izbrani prijavitelji, katerih vloge so bile ocenjene z manj točkami kot njena.

Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi moral o njeni pritožbi odločati inštančni organ, ne pa toženka, ki je sama izdala tudi prvi sklep. S tem ko je na obeh stopnjah odločal rektor, je prišlo do absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 237. člena v zvezi s 4. točko 35. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

Iz sklepa ne izhaja, koliko vlog je bilo izbranih za sofinanciranje po 3.A točki in koliko sredstev je bilo porabljenih za te vloge, zato ni mogoče ugotoviti, ali je bila meja za sofinanciranje (50,76 točk) postavljena pravilno oziroma ali so bila porabljena vsa razpisana sredstva za to skupino.

Opozarja, da v razpisu ni navedene omejitve, da vloga ne more biti uvrščena v izbor za sofinanciranje po točki 3.B, če prijavitelj, ki je podrejeno izbral to možnost, pri točki 3.A preseže prag 48 točk. Meni, da bi morali biti vsi kandidati, ki po točki 3.A niso bili izbrani, uvrščeni v izbor za sofinanciranje iz 3.B točke razpisa. Tako pa je toženka z napačno uporabo določil javnega razpisa diskriminirala prijavitelje, ki so dosegli večje število točk (med 48 in 50,76) glede na prijavitelje, ki so kandidirali samo po točki 3.B in so morali doseči le prag 24 točk. S tem so bili diskriminirani prijavitelji, ki so bili po merilih, ki jih je postavila toženka, dejansko boljši. Toženka zato z načinom izbora ni sledila namenu in cilju javnega razpisa. Navedeno krši temeljne človekove pravice iz Ustave RS, in sicer do enakosti pred zakonom (14. člen), do enakega varstva pravic (22. člen) in do pravnega sredstva (25. člen), kršen pa je bil tudi 157. člen, ki ureja upravni spor.

Predlaga, naj sodišče sklep z dne 9. 8. 2013 v zvezi s sklepom z dne 24. 9. 2013 odpravi, njeno vlogo izbere za sofinanciranje doktorskega študija po 3.B točki javnega razpisa v skupni vrednosti 5.250,00 EUR ter določi, da se zneski po študijskih letih ter način in pogoji koriščenja sofinanciranja določijo s pogodbo o sofinanciranju. Podrejeno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Zahteva povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo obrazloženo zavrača tožbene očitke. Med drugim pojasnjuje, da v predmetni zadevi ni pritožbenega postopka, ampak le ugovor, ki ni devolutivno sredstvo in o njem odloča isti organ (13. točka javnega razpisa). Toženka nima organa druge stopnje. Nadalje opozarja na posamezne določbe razpisa, iz katerih izhaja, da so bili za sofinanciranje po 3.B točki lahko predlagani le prijavitelji, ki so presegli prag 24 točk in so se prijavili le po 3.B točki razpisa, ali pa so oddali vlogo za sofinanciranje po 3.A točki in v fazi ocenjevanja niso dosegli praga 48 točk (so pa dosegli 24 točk), pod pogojem, da so v vlogi podredno izbrali možnost, da se njihova vloga uvrsti v izbor za sofinanciranje po 3.B točki. Poudarja, da so bili razpisni pogoji jasni, tožnica pa je s prijavo na njih pristala. V skladu s 13. točko razpisa pa predmet ugovora ne morejo biti določbe razpisa, pogoji za prijavo in merila za ocenjevanje vlog. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 25. 1. 2014 še poudarja, da se ne pritožuje zoper določbe javnega razpisa, ampak zoper njihovo kršitev, saj iz določil izhaja, da se vsak kandidat, ki ni uspešen na razpisu po točki 3.A (tako tisti, ki ni dosegel praga 48 točk, kot tisti, ki je bil predlagan v sofinanciranje, a na koncu ni bil izbran po točki 3.A) uvrsti v izbor za sofinanciranje po točki 3.B. Ne razume, kako ji je kot stranki v upravni zadevi lahko odvzeta možnost pritožbe, ki jo kot redno pravno sredstvo v upravnih zadevah določa ZUP.

Tožba je utemeljena.

V postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev ne gre za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP. Po tej določbi je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na področju upravnega prava (prvi odstavek), pri čemer se šteje, da gre za tako zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek). Ker odločanje o sofinanciranju v postopku javnega razpisa ni odločanje o tožničini pravici s področja upravnega prava, gre pa za javnopravno stvar, je treba upoštevati 4. člen ZUP, po katerem se upravni postopek uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

Iz obravnavanega javnega razpisa izhaja: da ga je objavila toženka (Univerza v Ljubljani) v v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti; prednostne usmeritve 1.3 Štipendijske sheme; da toženka nastopa v vlogi upravičenke pri izvajanju operacije »Inovativna shema za sofinanciranje...“ (1. točka); da v vlogi organa upravljanja nastopa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je izdalo odločbo OP RČV/1/3/006-0-MIZKŠ o dodelitvi sredstev za program „Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2012 Univerza v Ljubljani“ (2. točka); da so podlaga za izvedbo javnega razpisa med drugim Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljevanju Uredba (ES) št. 1083/2006), Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 (Uredba (ES) št. 1081/2006), Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. 12. 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006) (2. točka); da javni razpis delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter da delež namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko v celotnih javnih izdatkih znaša 85,00 %, delež sredstev slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike pa znaša 15% (7.1.točka).

Iz 2. člena Uredbe (ES) št. 1083/2006 je razvidno: da je „operativni program“ dokument, ki ga predloži država članica in ki ga sprejme Komisija za določitev razvojne strategije z uporabo skladnega niza prednostnih nalog, kar naj bi dosegla s pomočjo iz enega sklada ali, v primeru cilja „konvergenca“, s pomočjo iz Kohezijskega sklada in ESRR (1. točka); da je „operacija“ projekt ali skupina projektov, ki jih izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa /.../ in ki ga izvaja eden ali več upravičencev za doseganje ciljev prednostne osi, pod katero spada (3. točka); da je „upravičenec“ izvajalec, organ ali podjetje, javno ali zasebno, ki je odgovorno za zagon ali zagon in izvajanje operacije (4. točka). Omenjena uredba vsebuje tudi določbe glede upravljanja, spremljanja in nadzora. Tako je organ za upravljanje odgovoren za upravljanje in izvajanje operativnih programov (60. člen), zlasti za zagotavljanje, da so operacije izbrane za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za operativni program (a); za preverjanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter preverjanje, ali so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; pri tem se pregledi posameznih operacij na kraju samem lahko izvedejo na osnovi vzorca v skladu s podrobnimi pravili, ki jih sprejme Komisija po postopku iz člena 103/3 (b); za zagotavljanje, da upravičenci in drugi organi, ki so udeleženi v izvajanju projektov, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi s projekti, ne glede na nacionalna računovodska pravila (d).

Iz navedenega izhaja, da obravnavani javni razpis predstavlja izvedbo operacije (v okviru operativnega programa, navedenega v naslovu razpisa), ki jo izvaja toženka kot upravičenka, saj je bila njena operacija pred tem s strani domačega organa (Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo) izbrana za sofinanciranje v skladu z merili, ki veljajo za operativni program z evropskimi kohezijskimi sredstvi, in je bila o tem izdana odločba o dodelitvi sredstev za program »Inovativna shema za sofinanciranje...“.

V skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija (Uradni list RS, št. 88/2010 in naslednji) se doktorski študij sofinancira na podlagi javnega razpisa, ki ga pripravijo in objavijo visokošolski zavodi v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike, ter na podlagi smernic in strateških usmeritev ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Predpis, ki ureja izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike, je Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 17/09 in naslednji). Podlaga za njen sprejem so bile med drugim že omenjene uredbe EU, z njo pa se podrobneje določajo pristojnosti, odgovornosti in naloge organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa, posredniških teles, upravičencev in drugih državnih organov v postopkih načrtovanja in porabe sredstev evropske kohezijske politike ter izvajanja operativnih programov v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 in urejajo njihova medsebojna razmerja.

Uredba v 6. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je operacija tudi potrjen program, ki ga izvaja upravičenec, konkretno toženkin program, naveden v 12. točki obrazložitve, za katerega so ji bila dodeljena sredstva in ki se izvaja z obravnavanim javnim razpisom. Po petem odstavku 18. člena te uredbe pa se za program uporabljajo postopki, ki jih glede na svoje področje dela določi upravičenec. Iz prvega odstavka 11. člena izhaja še, da se predpisi, ki urejajo postopke za izvrševanja proračuna (konkretno Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 50/07 in naslednji), uporabijo le v fazi izbora operacij, ki se opravi z javnim razpisom in ki ga pripravi posredniško telo (to je neposredni proračunski uporabnik – 10. točka prvega odstavka 3. člena uredbe), to je v fazi, ko se odloča, komu bodo dodeljena proračunska sredstva. Za nadaljnje razpolaganje z njimi pa omenjeni predpisi, ker ne gre več za izvrševanje proračuna, niso relevantni. Zato tudi za to zadevo oz. za vprašanja postopka javnega razpisa okoliščina, da je javni razpis delno financiran s proračunskimi sredstvi ministrstva (7.1. točka razpisa), ni pomembna.

V skladu z navedenim je toženka lahko sama določila, kako bo izpeljala javni razpis, in v ta namen sprejela (senat univerze 27. 11. 2012 na svoji seji) Pravilnik o načinu dodelitve sredstev na javnem razpisu »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2012 Univerza v Ljubljani«.

Pravilnik med drugim določa: da komisija preverja izpolnjevanje pogojev v popolnih vlogah, izvede ocenjevanje in razvrstitev popolnih vlog po merilih za izbor prijaviteljev iz javnega razpisa ter pripravi predlog liste upravičencev in neizbranih prijaviteljev ter jih predloži rektorju (prvi odstavek 7. člena); da o izboru in dodelitvi sredstev na javnem razpisu s sklepom odloči rektor UL (prvi odstavek 8. člena); da lahko prijavitelj zoper sklep o izboru in dodelitvi sredstev vloži pisni ugovor v roku 8 dni (prvi odstavek 9. člena); da o njem odloči rektor s sklepom (11. člen) in da je odločitev, ki jo izda rektor o ugovoru, dokončna in je zoper njo dopustno vložiti tožbo v upravnem sporu (12. člen). V skladu z navedenim je treba ZUP, na katerega smiselno uporabo napotuje drugi odstavek 2. člena, uporabiti le za vprašanja postopka, ki jih ta pravilnik ne ureja.

Iz teh določb izhaja, da gre za odločanje v enostopenjskem postopku, v katerem odloča rektor. Sodišče zato šteje, da je prijaviteljem z ugovorom dana možnost, da se v postopku izjavijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, glede katerih se niso imeli možnosti opredeliti na podlagi poziva komisije (drugi odstavek 9. člena pravilnika). Po drugem odstavku 7. člena namreč komisija, če ugotovi drugačna merodajna dejstva, kot izhajajo iz vloge in navedb prijavitelja, prijavitelja pred zaključkom ocenjevanja in razvrstitvijo vlog pozove, naj se izjavi o ugotovljenih odstopanjih.

Ker torej v zadevi ne pride v poštev primerna uporaba ZUP glede pritožbe, tožnici ta pravica ni bila kršena, niti o pritožbi ni bil dolžan odločati inštančni organ. Pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS je v tem primeru zagotovljena s tožbo v upravnem sporu. Zaradi enostopenjskega odločanja pa ni nastal niti položaj, da bi pri odločanju na drugi stopnji odločala oseba, ki bi morala biti izločena, ker je bila udeležena v postopku na prvi stopnji oziroma je sodelovala pri odločanju (4. točka 35. člena ZUP).

Ni sporno, da je tožnica vložila zahtevo za sofinanciranje doktorskega študija po 3.A točki javnega razpisa, podrejeno po 3.B točki, in da je po merilih za ocenjevanje po 3.A točki zbrala skupno 50,1 točko, od tega pri merilu „ustreznost prijavitelja“ 30,1 točko. Sporna pa je razlaga določb javnega razpisa o tem, kateri kandidati, ki so se primarno prijavili za sofinanciranje pod pogoji iz točke 3.A, so postali tudi kandidati za izbor za sofinanciranje doktorskega študija pod pogoji iz točke 3.B razpisa.

V 3. točki javnega razpisa je določeno, da lahko prijavitelj odda samo eno vlogo za sofinanciranje po tem javnem razpisu, in sicer za A) celotno šolnino /.../ ali za B) del šolnine /.../. V skladu z desetim odstavkom iste točke je lahko prijavitelj, ki je oddal vlogo za sofinanciranje po 3.A točki, v njej podredno izbral še možnost, da se njegova vloga uvrsti tudi v izbor za sofinanciranje po 3.B točki, če vloga v fazi ocenjevanja po 3.A točki ni izbrana (ne doseže praga 48 točk).

V 6. točki razpisa so bila predstavljena merila za izbor prijaviteljev in način izbire, in sicer v 6.1.A. točki merila za ocenjevanje vloge po 3.A točki javnega razpisa, med njimi merilo „ustreznost prijavitelja (doktorskega kandidata)“. V okviru tega so se ocenjevali dosežki pri študiju in znanstveno-raziskovalnem delu (merilo je bilo v nadaljevanju podrobneje razdelano), pri čemer je lahko kandidat dosegel največ 40 točk, skupaj s preostalimi tremi merili, s katerimi so se ocenjevale vloge po 3.A točki, pa največ 80 točk. Določeno je bilo, da se v sofinanciranje predlagajo vloge, katerih ocena dosega ali presega prag 48 točk. Omenjeno merilo – ustreznost prijavitelja (doktorskega kandidata) – je bilo kot edino merilo določeno tudi pod točko 6.1.B. za ocenjevanje vlog, vloženih za sofinanciranje po 3.B točki javnega razpisa, največje možno število točk je bilo 40, v sofinanciranje pa so bile predlagane vloge, katerih ocena je dosegla ali presegla prag 24 točk. V naslednji podtočki (6.2.) je bil določen postopek in način izbora vlog, med drugim pravila, na kakšen način se izberejo vloge za sofinanciranje v primeru, če prag doseže ali preseže več vlog, kot je na razpolago sredstev za njihovo sofinanciranje. V tem primeru komisija izbere prijavitelje po vrstnem redu, glede na prejeto oceno; med enako ocenjenimi vlogami imajo prednost vloge, kot je opisano v predhodnem odstavku (vloge z višjo oceno po prvem merilu, nato vloge z višjo oceno po drugem merilu itn.). Tudi v tej podtočki je ponovljeno, da se vloge, ki v fazi ocenjevanja niso izbrane za sofinanciranje po 3.A točki javnega razpisa, vendar vsebujejo vse obrazce in priloge za kandidiranje za sofinanciranje po 3.B točki javnega razpisa, uvrstijo v izbor za sofinanciranje iz 3.B točke javnega razpisa, če je prijavitelj v vlogi kot podredno izbral to možnost. Iz navedenih določb izhaja, da se odločitev o sofinanciranju doktorskega študija po 3.A točki, kjer je kandidirala tudi tožnica, opravi v dveh fazah. V prvi se izberejo vloge, ki izpolnjujejo pogoj, da so ocenjene z najmanj z 48 točkami, kar se opravi na podlagi objavljenih meril. V drugi fazi pa se med vlogami, ki so dosegle omenjeni prag, opravi nadaljnji izbor – če je potreben glede na razpoložljiva sredstva –, to je izbor vlog, ki bodo dejansko sofinancirane. Pri tem se upošteva njihova razvrstitev po doseženem številu točk v skladu s kriteriji iz 6.2. točke razpisa. Izbor za sofinanciranje (dodelitev 48 in več točk) torej pomeni minimum, ki ga mora doseči prijavitelj, da se uvrsti v drugi krog izbora, ni pa to prag, ki bi že zagotavljal financiranje.

Glede na navedeno je toženka pravilno razlagala, kateri od prijaviteljev za financiranje po 3.A točki se je lahko uvrstil v izbor za sofinanciranje po 3.B točki, če je to izbral kot podrejeno možnost. To je bil prijavitelj, čigar vloga za sofinanciranje po 3.A točki v fazi ocenjevanja (torej v prvi fazi) ni bila izbrana (ni dosegla praga 48 točk). Ob takih določbah razpisa pa je bila tožnica, ki je presegla omenjeni prag, izločena od podrejenega kandidiranja za sofinanciranje po 3.B točki. Vprašanje torej ni, ali je toženka nepravilno razlagala določbe javnega razpisa, ampak, ali ni s takim pogojem omejila pristopa k podrejenemu kandidiranju na način, ki brez utemeljenega razloga povzroča neenakost s kandidati, ki praga 48 točk sploh niso dosegli (po merilih so torej slabši kandidati) in so zato lahko podrejeno kandidirali tudi za sofinanciranje po 3.B. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija v 5. členu določa, da se na javni razpis lahko prijavijo fizične osebe, ki v študijskem letu, navedenem v javnem razpisu, izpolnjujejo pogoje in merila za sofinanciranje v skladu s to uredbo. V skladu s prvim odstavkom 7. člena se sofinanciranje lahko odobri prijaviteljem, če izpolnjujejo naslednje pogoje: če so ob prijavi na javni razpis oddali prijavo za vpis v doktorski študij ali so že vpisani v 1. letnik ali izpolnjujejo pogoje za napredovanje /.../; če še niso imeli sofinanciranega doktorskega študija iz javnih sredstev, izjema so študentje/.../; če so ob prijavi na javni razpis predložili idejno zasnovo doktorske disertacije, kakor jo določa javni razpis, ki jo je potrdil mentor ali potencialni mentor, če prijavitelj vstopa v javni razpis v prvem ali drugem letniku in še nima potrjene teme doktorske disertacije. Študentje višjih letnikov kot dokazilo o izbranem in potrjenem mentorju predložijo sklep o potrjeni temi doktorske disertacije.

Po drugem odstavku istega člena lahko visokošolski zavodi v soglasju z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, določijo dodatne pogoje v javnem razpisu. Vendar pa po presoji sodišča ti pogoji ne smejo povzročiti neenakega obravnavanja prijaviteljev, na kar ne more imeti vpliva določba javnega razpisa, da predmet ugovora ne morejo biti določila razpisa, pogoji za prijavo prijaviteljev in postavljena merila za ocenjevanje vlog (13. točka). Zato je treba omenjeno – če se je toženka že odločila za tako možnost –, upoštevati tudi pri določitvi pogoja, kdo se lahko podrejeno uvrsti v izbor za sofinanciranje po 3.B točki.

Prav pogoj, da kandidat za sofinanciranje po 3.A ne sme doseči 48 točk, če naj se obravnava tudi njegova podrejena zahteva, pa po prepričanju sodišča pomeni kršitev omenjenih določb Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija in enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS. Ta zahteva enako obravnavanje enakih položajev, za neenako obravnavanje pa mora biti podan stvaren razlog. V obravnavanem primeru za različno obravnavanje kandidatov, primarno prijavljenih za 3.A točko razpisa, ni razumnega, v naravi stvari utemeljenega razloga. Pogoj, ki omejuje obravnavanje podrejenih zahtevkov za sofinanciranje po 3.B točki javnega razpisa le na kandidate, ki pri 3.A točki niso dosegli praga 48 točk, povzroča različno obravnavanje v bistvenem enakih položajev (vsi kandidati so bili ocenjeni z istimi merili in nihče od njih kljub vloženi prijavi za sofinanciranje po 3.A točki razpisa sredstev po tej točki ni pridobil). Povedano drugače: pogoj ne bi bil problematičen, če bi bilo vsem prijaviteljem, ki so dosegli prag 48 točk, zagotovljeno sofinanciranje po 3.A točki razpisa, tistim, ki ne bi uspeli, pa za tak primer z možnostjo uveljavljanja podrejene zahteve dana priložnost, da si poskušajo zagotoviti vsaj delno sofinanciranje iz 3.B točke. Kot rečeno, pa je že razpis predvideval možnost, da sredstev za vse, ki bodo dosegli prag 48 točk, ne bo dovolj, zato od podrejenega obravnavanja ne bi smel vnaprej izključiti tistih, ki so imeli smolo, da so najprej presegli prag za sofinanciranje po 3.A točki, nato pa izpadli zaradi premajhnega obsega sredstev.

Poleg tega je iz 4. točke razpisa razvidno, da je namen javnega razpisa podpreti tehnološke, visokošolske ter znanstvene potrebe gospodarstva in prenos znanja v trikotniku visoko šolstvo, raziskovanje in gospodarstvo s spodbujanjem doktorskega študija na gospodarskem področju in področjih aktualnih družbenih izzivov ter s tem prispevati k trajnostnemu razvoju družbe. Cilj javnega razpisa pa je vzpostaviti sistem denarnih vzpodbud za doktorske študente Univerze v Ljubljani, ki bodo v okviru svojega doktorskega študija opravljali raziskovalno delo, povezano s potrebami gospodarstva ali reševanjem aktualnih družbenih izzivov. Da bodo izbrane vloge, ki ustrezajo doseganju cilja, se zagotavlja z ocenjevanjem na podlagi meril iz 6. točke razpisa za izbor prijaviteljev, med drugim merila pod zaporedno št. 1 (ustreznost prijavitelja), ki je skupno za sofinanciranje po obeh točkah in obenem edino merilo za kandidiranje po 3.B točki javnega razpisa. To pa pomeni, da pogoj, da smejo za sofinanciranje delne šolnine podrejeno kandidirati le tisti iz 3.A točke, ki so zbrali manj točk (pod pragom 48 točk), ni v skladu z zasledovanim ciljem oz. namenom. Na ta način namreč lahko odpadejo prijavitelji, ki so po merilu ustreznosti kandidata uspešnejši kot tisti, ki so ob takem spornem pogoju prišli v izbor za sofinanciranje po 3.B točki.

Utemeljen pa je tudi tožbeni očitek, da ni mogoče ugotoviti, ali je bila meja za sofinanciranje 50,76 točk (kandidatom s tem ali višjim številom točk so bila dejansko dodeljena sredstva za 3.A točko razpisa) postavljena pravilno oziroma ali so bila porabljena vsa razpisana sredstva za to skupino. Javni razpis je namreč zagotavljal, da bodo po 3.A točki sofinancirane vloge, ki bodo dosegle ali presegle prag, če pa bo teh več, kot je na razpolago sredstev za njihovo sofinanciranje, bo komisija izbrala prijavitelje po vrstnem redu glede na prejeto oceno; med enako ocenjenimi vlogami bodo imele prednost vloge, kot je opisano v tretjem odstavku (6.2.točka). Iz prvega sklepa ne izhaja, koliko kandidatov, ki so dosegli več točk kot tožnica, je dejansko sofinanciranih in kolikšen delež sredstev razpisa je bil pri tem upoštevan oz. razdeljen. Da sklep o tem nima razlogov, je tožnica navajala tudi v ugovoru, o čemer pa se toženka v drugem sklepu ni opredelila. To pa pomeni, da ni mogoče preizkusiti, ali so bila sredstva, namenjena na razpisu za sofinanciranje po 3.A točki, res porabljena (vsaj okvirno, ker so tudi razpisana sredstva le okvirna in odvisna še od razpoložljivih proračunskih sredstev za posamezno leto – 7.1. točka) že pri kandidatih z doseženimi 50,76 točkami, zaradi česar je toženka izpadla iz sofinanciranja. Navedeno smiselno pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijana sklepa odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem je vezana na pravno mnenje sodišča iz te sodbe.

Ker je tožnica s tožbo uspela, ji bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).