Jedro

Samo okoliščina, da sta postopek izdaje lokacijskega in postopek izdaje gradbenega dovoljenja dva ločena in samostojna upravna postopka, vključno z ostalimi zavrnilnimi razlogi, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, sami po sebi še ne morejo predstavljati dejanske podlage za zavrnitev začasne odredbe, s katero bi se stanje začasno uredilo tako, da bi se upravni enoti in investitorju prepovedalo izvrševanje pravic, ki izhajajo iz lokacijskega dovoljenja, brez presoje pogojev iz 2. odstavka 69. člena ZUS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 2011/2000-8 z dne 20.12.2000 se razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke z dne 26.9.2000. Z njo je bila zavrnjena pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote I. z dne 19.7.2000. Z njim je prvostopni organ odločil, da se tožeči stranki v zadevi izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo poslovno-stanovanjskih turističnih objektov in raziskovalnih vrtin za termalno vodo investitorju TPC L., d.o.o., I., ne prizna lastnost stranke in se ji zato lokacijsko dovoljenje ne vroči. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Z njo naj bi se začasno uredilo stanje tako, da se Upravni enoti I. in investitorju prepoveduje izvrševati kakršnekoli pravice iz lokacijskega dovoljenja z dne 9.6.2000, še posebej kakorkoli posegati in karkoli spreminjati na parc. št. 3139/1 in ostalih, vse k.o. I. Sodišče je glede na njeno vsebino zahtevo obravnavalo po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) kot zahtevo, da prvostopni upravni organ ne sme izdati gradbenega dovoljenja oziroma investitor ne more zahtevati uvedbo postopka za njegovo izdajo. S takšno začasno odredbo bi se poseglo v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta pa je od lokacijskega postopka ločen in samostojen postopek, in tudi še ni predmet upravnega spora. Takšna, čeprav začasna ureditev stanja, po mnenju sodišča prve stopnje ni možna. Z njo se posega v izvrševanje pravice, ki jo investitorju daje zakon za sprožitev drugega postopka. Prav tako na tak način ni mogoče preprečiti delovanja upravnega organa. Ta mora postopek voditi v skladu s procesnimi pravili. V potek postopka je mogoče posegati samo z inštituti, ki jih ureja zakon.

Tožeča stranka v pritožbi med drugim navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Čeprav izključna lastnica nepremičnin, na katerih se bo gradilo, je bila iz lokacijskega postopka izločena. Z nadaljnjimi odločitvami in ravnanjem je zato potrebno počakati, drugače bo trpela hujše škodljive posledice.

Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izda predlagana začasna odredba oziroma na ustrezen način začasno uredi stanje glede na sporno razmerje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Res je, da sta postopek izdaje lokacijskega in postopek izdaje gradbenega dovoljenja dva ločena in samostojna upravna postopka. Toda samo ta okoliščina, vključno z ostalimi zavrnilnimi razlogi, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, sami po sebi še ne morejo predstavljati dejanske podlage za zavrnitev začasne odredbe navedene vsebine in to brez presoje pogojev, ki jih določa 2. odstavek 69. člena ZUS. Začasne odredbe v tovrstnih primerih nasploh ni mogoče izključiti. Potrebno je presojati pogoje za njeno izdajo. Takšna presoja pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, izpodbijanega sklepa ni možno preizkusiti glede odločilnih razlogov. Prav na to pa opozarja tudi pritožba.

Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje.