Jedro

Dodelitev stanovanja delavcu v nasprotju s splošnim aktom in zakonom, ne more vplivati na spremembo pristojnosti sodišča. Za tak spor je pristojno delovno sodišče, prej sodišče združenega dela, ker je bil spor sprožen pred sprejemom stanovanjskega zakona.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Kranju.

Obrazložitev

Temeljno sodišče, je s sodbo P 289/90 z dne 26.3.1991 ugodilo zahtevku tožeče stranke in tožencu naložilo, da izprazni stanovanje v Lescah, ki mu ga je dala v uporabo tožeča stranka. Višje sodišče pa je kot pritožbeno sodišče s sklepom ugodilo pritožbi toženca, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in sklenilo, da se zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Sodišču združenega dela.

Sodišče združenega dela je sprejelo pristojnost in z odločbo tudi ugodilo zahtevku tožeče stranke. Višje delovno in socialno sodišče pa je potem, ko je prejelo v reševanje pritožbo toženca, s predlogom Pdp ... predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o pristojnosti, ker meni, da za spor ni bilo pristojno sodišče združenega dela (sedaj delovno sodišče), ampak redno sodišče. Po mnenju Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ne gre za spor iz družbenoekonomskih oziroma drugih samoupravnih odnosov, ampak za spor o izselitvi in izpraznitvi stanovanja, danega v začasno uporabo, spor o tem pa sodi v pristojnost rednega sodišča. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče. V obravnavanem primeru je šlo za razpolaganje z družbenim stanovanjem in to na način, ki ni bil v skladu s samoupravnimi splošnimi akti tožeče stranke in zakonom. Vendar se zaradi tega značaj družbenega sredstva, s katerim se je razpolagalo, ni spremenil, prav tako ne samoupravni odnosi, po katerih bi se moralo razpolagati s spornim stanovanjem. Če so bili v postopku dodelitve stanovanja kršeni predpisi, to ne more imeti za posledico spremembe pristojnosti sodišča, ki je določeno za reševanje sporov iz stanovanjskih razmerij. Pomembno je, da je toženec dobil stanovanje kot delavec tožeče stranke. Kot tak je imel pravico pod pogoji določenimi v zakonu in v samoupravnem splošnem aktu tožeče stranke pridobiti stanovanje od tožeče stranke. Stanovanje je tudi dobil, vendar ne v skladu s predpisi. Kot se ugotavlja, ga je dobil na podlagi sklepa samoupravnega organa - delavskega sveta. Delavski svet je bil pristojni organ za dodelitev stanovanja. Iz navedenega sledi, da je toženec prišel do stanovanja uresničujoč družbenoekonomske in samoupravne odnose. Zato je za rešitev spora, nastalega v zvezi s tožencu dodeljenim stanovanjem, bilo pristojno sodišče združenega dela, sedaj delovno sodišče, ker je bil spor sprožen pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94), ki je začel veljati 19.10.1991. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo kot v izreku tega sklepa.