Jedro

Pogojev za vknjižbo prenehanja časovno omejene stavbne pravice, pri kateri je vknjižen podatek o dnevu prenehanja te pravice, ni potrebno dokazovati s posebno listino. ZZK-1 tudi ne zahteva, da bi moral predlagatelj v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu, s katerim se predlaga izbris časovno omejene stavbne pravice, kot podlago vpisa navesti ustrezno zakonsko določbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep Dn 174020/2018 z dne 8. 10. 2018 se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 174020/2018 z dne 8. 10. 2018 zavrgla predlog za izbris stavbne pravice z ID pravice X pri nepremičnini katastrska občina ... parcela 323/43 kot nepopoln. Ugotovila je, da sta predlagatelja navajala, da predlagata izbris pravice zaradi poteka časa, vendar pa predlogu nista priložila nobene listine in v predlogu tudi nista navedla listine ali druge zakonske podlage za vpis.

Predlagatelja sta zoper tak sklep vložila ugovor, ki ga je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila kot neutemeljenega. Ob ugotovitvi, da gre za časovno omejeno stavbno pravico, ustanovljeno za dobo 10 let, do 21. 4. 2016 in da je to obdobje že minilo, se je strinjala s predlagateljema, da glede na določbo 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) lahko predlagata izbris stavbne pravice brez predložitve posebne listine. Vendar je zavzela stališče, da mora biti v vsakem zemljiškoknjižnem predlogu navedena podlaga za vpis (140. člen ZZK-1) in da bi morala zato predlagatelja kot temelj vpisa navesti zakonsko določbo, tega pa nista storila.

Predlagatelja v pritožbi zoper sklep o ugovoru navajata, da je iz predloga jasno razvidno, da se izbris predlaga zaradi poteka časa, pri čemer je bil predlog vložen dne 12. 9. 2018, stavbna pravica pa ustanovljena do 21. 4. 2016. Predlagatelj je navedel vsa dejstva, subsumpcijo pod pravno normo pa mora opraviti sodišče samo, ki pravo pozna in pozna tudi določbo 42. člena ZZK-1. Glede na dikcijo 42. člena ZZK-1 predlagatelju v taki situaciji ni treba dokazovati pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice. Pri tem 140. člen ZZK-1 ne predpisuje, da bi bilo potrebno citirati zakonsko določbo kot temelj za predlagani izbris. Ker tudi elektronski predlog take rubrike nima, sta predlagatelja priložila obrazložitev, da se predlaga izbris zaradi poteka časa, menita pa, da to niti ni bilo potrebno.

Pritožba je utemeljena.

Ni sporno, da je bil zemljiškoknjižni predlog v konkretni zadevi vložen 12. 9. 2018, pri čemer se je predlagal izbris vknjižene stavbne pravice, ustanovljene za dobo 10 let, do 21. 4. 2016.1 Ta podatek je vpisan tudi v zemljiški knjigi, kar je skladno z zahtevo iz 21. člena ZZK-1. Zato je sodišče pritrdilo ugovorni navedbi predlagateljev, da glede na določbo 42. člena ZZK-1 pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice ni treba dokazovati s posebno listino. Gre za eno od zakonsko določenih izjem od splošnega pravila, da mora biti predlogu za vpis priložena listina, ki je podlaga za vpis (glej prvi odstavek 30. člena ZZK-1). Zato tudi tega, da v predlogu ni navedena nobena listina kot podlaga za vpis, predlagateljema ni štelo v škodo.

Sporno ostaja, ali je utemeljen očitek zemljiškoknjižnega sodišča, da bi moral zemljiškoknjižni predlog v danih okoliščinah obvezno vsebovati navedbo ustrezne zakonske določbe kot podlago vpisa. Pritožbeno sodišče meni, da ne. 140. člen ZZK-1, ki določa, kaj mora zemljiškoknjižni predlog vsebovati, tega ne zahteva. Določa namreč, da predlog obsega navedbo sodišča, podatke o predlagatelju oziroma morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu, oznako predmeta predloga z ID znakom nepremičnine, na katero se vpis nanaša, določen zahtevek za vpis ter vrsto in vsebino vpisa, ki se zahteva ter navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Določba je jasna in v primerih, kot je konkretni, ne daje podlage za razlago, za katero se zavzema sodišče prve stopnje. Da zahtevata izbris stavbne pravice zaradi poteka časa, sta predlagatelja ob vložitvi predloga tudi pojasnila. Nenazadnje je v primerih, ko gre za izbris časovno omejene pravice, iz ostalih iz historičnih podatkov zemljiške knjige mogoče razbrati, da je šlo za izbris zaradi poteka časa (glede na vpis datuma, do katerega je bila izbrisana pravica ustanovljena in čas učinkovanja izbrisa). Zato zemljiškoknjižno sodišče ni ravnalo prav, ko je predlog zavrglo, ker predlagatelja nista navedla zakonske določbe, ki predstavlja materialno pravno pravno podlago za predlagani izbris.

Narava kršitve je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa zemljiškoknjižne pomočnice ter vrnitev zadeve zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), saj bi bila sicer imetniku stavbne pravice kršena pravica do izjave in pravnih sredstev. Zemljiškoknjižna sodnica bo morala pri odločanju upoštevati zgoraj navedene argumente.

1 Da se izbris stavbne pravice lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena, predvideva drugi odstavek 260. člena Stvarnopravnega zakonika.