13. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude politične stranke Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo, Koper, ki jo zastopa odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Ljubljana, na seji 13. marca 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11 in 98/13) ter tretjega odstavka 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 9/14 in 163/22) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica navaja, da izpodbija 6. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji (v nadaljevanju ZVRK) ter drugi in tretji odstavek 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1). Zatrjuje, da so v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pasivno in aktivno volilno pravico (43. člen Ustave), pravico do zbiranja in združevanja (42. člen Ustave) ter pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave). Zatrjuje, da je protiustavno, da izpodbijana ureditev različno obravnava politične stranke, ki so zastopane v Državnem zboru, in stranke, ki jim je na zadnjih volitvah zmanjkalo le nekaj glasov za prestop parlamentarnega praga. Pobudnica ne zazna nobenega razumnega razloga, da bi bili glede količine medijskega prostora izenačeni stranka, ki je komaj prestopila parlamentarni prag, in stranka, ki ji je za prestop zmanjkalo le nekaj glasov. Zlasti če velja pravilo, da je stranka s štirimi poslanci glede medijskega prostora izenačena s stranko, ki ima v Državnem zboru petintrideset poslancev. Pobudnica meni, da je nesorazmerje med stranko, ki je komaj prestopila volilni prag, in stranko, ki ji je zmanjkalo le nekaj glasov, tako očitno, da je ustavno nedopustno. Navaja, da izpodbijana ureditev, ki omogoča posebne predvolilne oddaje za kandidate zunajparlamentarnih strank, tem strankam odvzame možnosti za uspeh na volitvah, saj je onemogočeno soočenje med kandidati strank, ki so že v parlamentu, in tistimi, ki si tja želijo priti. Izpodbijana ureditev naj bi zapirala političen prostor in volivce silila, da volijo zgolj uveljavljene politične stranke. Pobudnica zatrjuje, da so kandidati parlamentarnih političnih strank, ki niso poslanci, v privilegiranem položaju, nasproti kandidatom, ki nastopajo na listi zunajparlamentarne stranke. Prvi naj bi imeli možnost za soočenja s kandidati, ki so že bili poslanci, drugi pa ne, izpodbijana ureditev pa je zato diskriminatorna. Pobudnica izpodbijani ureditvi očita še, da je protiustavna z vidika različne obravnave javnih in zasebnih medijev. Meni, da je vpliv zasebnih medijev na izvolitev kandidatov močnejši, kot je vpliv javnih medijev, zato bi morala za zasebne medije veljati enaka ureditev kot za javne.

2.ZRTVS-1 se je po vložitvi pobude spremenil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenije (Uradni list RS, št. 163/22 – ZRTVS-1B). Ker s spremembo ni bilo poseženo v 12. člen ZRTVS-1, Ustavno sodišče pobudnice ni pozvalo, da bi se do sprememb dodatno izjavila. Pobudnica navaja, da izpodbija 6. člen ZVRK ter drugi in tretji odstavek 12. člena ZRTVS-1. Vendar so njeni očitki usmerjeni le v ureditev, ki omogoča drugačno obravnavo parlamentarnih in zunajparlamentarnih političnih strank. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izpodbija tretji odstavek 6. člena ZVRK in tretji odstavek 12. člena ZRTVS-1.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

4.Ustavno sodišče se pri tem ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik