Jedro

Ob tem, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica le posplošeno zanikala prejem izvršilnega naslova ter listin, s katerimi je izkazan prehod terjatve na upnika, iz vročilnice v spisu pa izhaja, da je prejela tako izvršilni naslov kot listine, s katerimi je upnik izkazal prehod terjatve, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so dolžnici omenjene listine bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Dolžnica mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upniku 447,98 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dolžnikov ugovor z dne 24. 12. 2019 zoper sklep o izvršbi zavrnilo (I. točka izreka), sklenilo, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka) ter da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 522,65 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo, da so bile dolžniku vročene vse listine, ki izkazujejo obstoj upnikove terjatve in prehod terjatve iz prvotnega na sedanjega upnika. Izpostavlja, da je v zvezi s trditvijo, da teh listin ni prejela, predlagala, da sodišče zasliši njo in upnika na naroku, na katerem bi se lahko razjasnile okoliščine glede obstoja in prenosa terjatve. Opozarja, da je z opustitvijo izvedbe naroka dolžnici bila odvzeta možnost, da bi se izjasnila o navedbah upnika, podanih v odgovoru na ugovor. Pri tem poudarja, da se v ugovoru o listinah ni mogla izjasniti, saj jih hkrati z izvršilnim predlogom ni prejela. Vsled navedenemu očita, da je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je sodišče odločilo o ugovoru brez razpisa naroka, pritožba zatrjuje tudi kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom, vse v zvezi s 15. členom ZIZ. Zatrjuje, da je ob vsem navedenem sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ugovorni razlog po 2. in 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ ni podan. Izpostavlja, da je zavrnitev zatrjevanega obstoja ugovornega razloga po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ neobrazložena ter pojasnjuje, da je življenjsko logično, da dokaza o poplačilu terjatve k ugovoru ni mogla priložiti, saj v fazi vložitve ugovora ni bila seznanjena z dejstvom, od kod naj bi izviral njen dolg. Poudarja, da je v zvezi s tem predlagala lastno zaslišanje, ki pa ga sodišče ni izvedlo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Podaja trditve v zvezi z neobstojem upnikove terjatve, ki jih pred prejemom odgovora na ugovor, ki ga je prejela hkrati z izpodbijanim sklepom, ni mogla podati, saj ni vedela, od kod terjatev izvira. Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi, sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne oziroma da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o izvršbi z dne 27. 11. 2019 je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova ter listin, s katerimi je upnik ob vložitvi predloga za izvršbo izkazal prehod terjatve nanj. Pritožbeno izpodbijana je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

6. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni, jasni in, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni.

7. Ob tem, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica le posplošeno zanikala prejem izvršilnega naslova ter listin, s katerimi je izkazan prehod terjatve na upnika, iz vročilnice v spisu pa izhaja, da je prejela tako izvršilni naslov kot listine, s katerimi je upnik izkazal prehod terjatve, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so dolžnici omenjene listine bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi. Ker vročilnica predstavlja javno listino (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 149. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), se z njo dokazuje resničnost podatkov, ki jih vsebuje, v konkretnem primeru vročitev sklepa sodišča z dne 27. 11. 2019 ter vloge z dne 19. 11. 2019 s prilogami dolžnici, torej sklepa o izvršbi in izvršilnega predloga s prilogami. Po četrtem odstavku 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zakonsko domnevo o resničnosti podatkov v javni listini sicer dovoljeno izpodbijati in dokazovati, da so dejstva v listini neresnično ugotovljena. Vendar dolžnica zgolj s trditvami, da ji hkrati s sklepom o izvršbi omenjene listine (priloge) niso bile vročene, resničnosti iz javne listine izhajajočih dejstev ne bi mogla izpodbiti. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke1. Zato tudi pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je dolžnica v zvezi s temi trditvami predlagala lastno zaslišanje, na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s tem ne more vplivati. Ob navedenem pa je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče s tem, ko je o ugovoru odločilo ne da bi dolžnici vročilo listine, na podlagi katerih je ugovor zavrnilo ter ni razpisalo naroka, na katerem bi se dolžnica lahko s temi listinami seznanila (očitek po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), neutemeljen, saj je bila dolžnica z navedenimi listinami seznanjena, izvedba naroka pa v tem primeru tako ne bi bila smotrna.

8. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je trditev dolžnice, da je upniku terjatev že poplačala, pavšalno zatrjevanje ugovornega razloga po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ker z dokazi trditev ni mogoče dopolnjevati, tudi pritožbeno izpostavljanje, da je dolžnica v zvezi s tem predlagala lastno zaslišanje, na pravilnost dejanskega stanja ne more vplivati.

9. Pritožbene trditve, s katerimi dolžnica konkretizirano nasprotuje obstoju upnikove terjatve ter prehodu terjatve na novega upnika, so pritožbene novote, katerih navajanje šele v pritožbi dolžnica, ob prej potrjenem dejstvu, da so ji bile hkrati s sklepom o izvršbi ter predlogom za izvršbo vročene tudi vse priloge, ne more opravičiti skladno z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj pritožbenim trditvam, da je dolžnica šele po prejemu odgovora na ugovor ugotovila za kateri dolg gre, ni mogoče slediti.

10. Ob zgoraj navedenem je zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora pravilen, posledično pa so pravilno in zakonito bili dolžniku v plačilo naloženi tudi stroški ugovornega postopka.

11. Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo o stroških pritožbenega postopka.

13. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, ni možen zaključek o neutemeljeno povzročenih pritožbenih stroških in jih ni mogoče naložiti v plačilo upniku. Zato je v zvezi s temi stroški pritožbeno sodišče odločilo, da jih dolžnica krije sama (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14. Ob vsebinskem odgovoru na pritožbo, je stroške upnika, ki so nastali z njegovo vložitvijo, šteti kot potrebne za izvršbo, zato mu jih je glede na peti odstavek 38. člena ZIZ dolžnica dolžna povrniti. Sodišče druge stopnje mu je skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo, vendar ne v priglašeni višini 700 točk, saj je glede na vrednost pritožbeno spornega predmeta upnik upravičen le do stroškov v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo v višini 600 točk (6. točka tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 in 3. členom OT), materialne stroške v priglašeni višini 2 % od odmerjene nagrade (t.j. 12 točk; tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 447,98 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih mora dolžnica povrniti upniku skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Glej: sodba VS RS II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001.