Jedro

Motenja posesti ni, če je sosed, zaradi izvrševanja posesti svojega zemljišča, ki je ni mogel izvršiti na drugačen način, brez škodljivega vpliva in le za kratek čas stopil na sosedovo zemljišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je toženec motil tožnike v njihovi mirni posesti nepremičnin parc. št. 988/6 k.o. ..., s tem, da je dne 23.2.1998 skupaj z geometrom V. Z. iz Ljubljane hodil po dvorišču tožnikov, plezal in hodil po njihovi garaži in balkonu in na njihovem zemljišču in stavbah opravljal geometrske meritve in samovoljno določal z znamenji mejo med zemljiščema parc. št. 988/6 k.o. ... in parc. št. 988/5 k.o. ...; da je toženec dolžan odstraniti vse postavljene označbe - mejnike, ki naj bi določali mejo med zemljiščema parc. št. 988/6 in 988/5 k.o. ... in vzpostaviti na meji tako stanje, kot je bilo pred motitvenim dejanjem, da ne bo izvršbe, ter da se tožencu prepoveduje v prihodnje s takim ali podobnimi dejanji posegati v posest tožnikov. Tožeči stranki je naožilo, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 94.965,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila.

Zoper sklep sodišča prve stopnje so vložili pritožbo tožniki iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, v kateri predlagajo, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. V pritožbi navajajo, da je toženec meritve na meji med zemjiščema pravdnih strank opravljal brez soglasja tožnikov, da je zmoten zaključek, da tožniki nimajo ekonomskega interesa za varstvo svoje posesti, zmoten je zaključek, da je ena od tožnic soglašala z meritvami in da so bile meritve, ki jih je opravljal toženec, izvršene po naročilu upravne enote Grosuplje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravna odločilna dejstva, in sicer: da imajo tožniki posest na garaži, balkonu in zemljišču, ki so predmet motenja v tej pravdi in da je toženec opravljal meritve objektov na svojem zemljišču in ob tem nekaj minut hodil po dvorišču, strehi garaže in balkonu tožnikov. Pritožba zmotno navaja, da je sodišče ugotovilo, da je tožnica A. K. s posegom toženca na njihovo zemljišče soglašala, ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo samo to, da tožnica A. K. pri meritvah, ki jih je toženec opravil z zemljišča tožeče stranke, ni kazala vidnega nasprotovanja. Pritožba tudi neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec opravil meritve na svojem zemljišču po naročilu (predlogu) Upravne enote Grosuplje, ker ima ta ugotovitev podlago v dopisu Upravne enote Grosuplje z dne 10.2.1998 (B4).

Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (75. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR), ko je tožbeni zahtevek tožnikov zavrnilo. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da dejanje toženca ni opredeliti kot motilno ravnanje in razlogom, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje (da je bilo dejanje toženca kratkotrajno, da se ni več ponovilo, da je bilo storjeno zaradi izmere objektov na toženčevem zemljišču, da je bila ob meritvi prisotna četrtotožnica, da so po dejanju tožniki imeli enako posest kot pred dejanjem toženca) še dodaja: Pogoj, da se določeno dejanje lahko opredeli kot motilno ravnanje je, da je dejanje neutemeljeno, torej objektivno nedovoljeno. V primeru kot je obravnavani, ko je toženec, na predlog Upravne enote Grosuplje, na svojem zemljišču opravljal izmere objektov in pri tem le za potrebe tega merjenja in kolikor je to bilo potrebno, stopil na zemljišče, garažo in balkon tožeče stranke, toženčevega dejanja ni možno opredeliti kot neutemeljenega. To izhaja iz izpovedi Z. V., geometra, ki je opravljal meritve, ki je povedal, da je logično, da moraš pri takšnih meritvah stopiti tudi na drugo stran (sosedovo zemljišče). Motenja posesti ni, če je sosed, zaradi izvrševanja posesti svojega zemljišča, ki je ni mogel izvršiti na drugačen način, brez škodljivega vpliva in le za kratek čas stopil na sosedovo zemljišče. V danem primeru ne gre za vprašanje pomanjkanja ekonomskega interesa in s tem v zvezi za odsotnost pravnega interesa za uveljavitev motenjskega varstva, pač pa za vprašanje dovoljenosti dejanja toženca, ki izključuje protipravnost motilnega dejanja. Že zgoraj so bili navedeni argumenti, zaradi katerih je šteti, da je bila pri obravnavanem dejanju toženca izključena protipravnost teh dejanj.

Pritožbo tožeče stranke je pritožben sodišče zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).