Jedro

Sodišče je pri odločanju o preživnini za nepreskrbljenega zakonca (81. člen ZZZDR) upoštevalo vse odločilne okoliščine, torej tako osebne, zdravstvene, kot tudi premoženjske razmere obeh pravdnih strank.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank ter ugodilo nasprotnemu zahtevku M. P., da ji mora M. P. plačevati po 14.000,00 SIT preživnine mesečno od 1.2.1999 dalje.

Pritožbo M. P. zoper odločitev o preživninskem zahtevku je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je v delu, ki se nanaša na odločitev o preživninskem zahtevku, vložil revizijo tožnik, ki je uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlagal, da naj se odločitev o preživninski obveznosti razveljavi. Po revizijskih izvajanjih je toženka s tožnikom solastnica skupne kmetije, s katere odnaša stvari in odsvaja živino. Njeno zdravstveno stanje je posledica alkoholiziranosti. Sicer pa ni stara 53 let, ker je rojena leta 1953 in o tem prilaga v dopolnitvi revizije izpisek iz rojstne matične knjige. Invalidska komisija doslej ni ugotovila toženkine invalidnosti. Iz zdravstvene dokumentacije pa je razvidno, da je tožnik bolan in na njem so tudi vsi stroški kmetije.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženki, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, naprej ZPP, katerega določbe so bile v postopku uporabljene na podlagi 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik v reviziji ni pojasnil, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki se na splošno zatrjuje v reviziji, naj bi bila zagrešena v postopkih na nižjih stopnjah sojenja. Revizija tudi opisno v razlogih ne navaja ničesar, kar bi se nanašalo na postopek. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo sodbi sodišč nižjih stopenj le po uradni dolžnosti v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki pa v tem primeru po njegovih ugotovitvah ni bila zagrešena.

Revizija v razlogih poudarja le nekatere okolnosti, ki se nanašajo na družinske in predvsem premoženjske razmere pravdnih strank in ki so bile v dosedanjih postopkih tudi ugotovljene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo rojstne podatke pravdnih strank (tožnika 14.10.1946 in toženke 7.9.1953), slabo zdravstveno stanje obeh pravdnih strank (tožnik se zdravi zaradi slinovke, toženka pa ima več okvar zdravja, ki krnijo njeno delazmožnost in je zmožna le za lažja opravila in še pri teh le 15-20%), dejstvo, da sta pravdni stranki solastnici kmetije, ki jo ne obdelujeta, da tožnik prejema mesečno pokojnino 76.544,00 SIT, medtem ko je toženka brez zaposlitve in že dalj časa ne more najti dela, le do srede leta 1999 bo prejemala denarno pomoč (22.000,00 SIT) in je brez sredstev za življenje ter da potrebuje za najnujnejše izdatke mesečno okrog 35.000,00 SIT. Ugotovljeno je še bilo, da toženka zaradi slabega zdravstvenega stanja ni sposobna delati na kmetiji. Sodišče druge stopnje je sprejelo na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, pri tem pa je očitno pomotno zamenjalo zadnji dve številki toženkine letnice rojstva z njeno starostjo (53 let in na kar opozarja revizija). Sodišči nižjih stopenj sta na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja skladno presodili, da je toženkin preživninski zahtevek utemeljen na podlagi določb 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ter odločili, da mora tožnik plačevati toženki od 1.2.1999 dalje po 14.000,00 SIT preživnine mesečno.

Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči nižjih stopenj pravno pravilno presodili ugotovljeno dejansko stanje in z odločitvijo o preživninski obveznosti tožnika do toženke nista zagrešili v reviziji uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava. Po določilu 81. člena ZZZDR določi sodišče nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, preživnino v breme drugega zakonca, ustrezno njegovim možnostim. V navedenem predpisu določene predpostavke za določitev preživnine v korist toženke so bile v tem primeru podane. Sodišči nižjih stopenj sta pri odločanju upoštevali vse okolnosti, na katere tožnik opozarja v reviziji, torej osebne, zdravstvene in premoženjske razmere obeh pravdnih strank. Odločba o odmeri preživnine, ki je bila priznana toženki, je zato tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna. Pri tem velja poudariti le, da je bila sporna preživnina določena glede na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno ob zaključku zadnjega naroka za glavno obravnavo. Če se bo to stanje pozneje morda spremenilo tako, kot to določa peti odstavek 132. člena ZZZDR, pa bo to lahko podlaga za ustrezen poseg v preživninsko odločbo.

Glede na spredaj ugotovljeno stanje ugotavlja revizijsko sodišče, da tožnikova revizija ni bila utemeljena. Zato jo je zavrnilo (393. člen ZPP).