Jedro

Sklep občinskega sveta, s katerim je odločeno, da bo občina prodala zemljišče osebi pod pogojem, da bo na tem zemljišču prenehalo javno dobro, ni upravni akt in ne drug akt, katerega zakonitost se presoja po upravnem pravu in je izpodbijani sklep akt razpolaganja. Zoper tak akt ni dopustna tožba v upravnem sporu, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 1. odstavka 75. člena ZUS razveljavilo in tožbo zavrglo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi in odpravilo sklep tožene stranke z dne 22.6.2001, s katerim je sklenila, da po izvedeni parcelaciji in ukinitvi statusa javnega dobra Občina V. proda F.O. zemljišče parc. št. 2444/7 k.o. S.V. v približni izmeri 36 m2 za prodajno ceno, ki jo določi sodni cenilec, stroške postopka pa nosi kupec. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče navaja, da se je Občina V. zavezala, da bo po parcelaciji in ukinitvi statusa javnega dobra le tega prodala in je oprla svojo odločitev na 48. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (ZST). Navedena določba se nanaša na razpolaganje občine s stavbnimi zemljišči. Odločitve glede razpolaganj s premoženjem so akti poslovanja, ki se ne presojajo v upravnem sporu. Take odločitve pa je mogoče sprejeti le glede premoženja, s katerim je razpolaganje dopustno. Po podatkih iz spisov je bila predmetna parcela v času sprejetega izpodbijanega sklepa javna pot. Javna pot pa je v smislu Zakona o javnih cestah (ZJC) občinska javna cesta (2. odstavek 3. člena). Po mnenju sodišča izpodbijanega sklepa ni mogoče obravnavati le kot odločitev o prodaji dela parcele, ker je ta pogojena z opustitvijo ceste (kar je po vsebini odvzem statusa javnega dobra). Sklep o prodaji dela parcele, ne da bi bil predhodno izveden postopek opustitve javne ceste, tako vključuje tudi odločitev o statusu parcele, kar posredno izhaja tudi iz samega izreka izpodbijanega sklepa. Opustitev javne ceste pa ni akt poslovanja, temveč je oblastni akt, ki se sprejme v posebnem postopku (18. člen v zvezi z 82. členom ZJC). Občina V. je opustitev občinske ceste ali njenega dela uredila v 8. členu Odloka o občinskih cestah. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnikov sprejelo v vsebinsko obravnavo v upravnem sporu, na kar sta bila tožnika tudi napotena s pravnim poukom izpodbijanega sklepa. Ker pa je iz izpodbijanega sklepa in podatkov v predloženih spisih ugotovilo, da postopek opustitve dela parcele št. 2444/7 v času sprejetja sklepa ni bil izveden tako, kot je po Odloku predvideno, v tem upravnem sporu izpodbijani sklep pa predpostavlja tak postopek in v njem sprejeto odločitev, je moralo sodišče sklep odpraviti. Zadeve sodišče ni vrnilo v ponovno odločanje, ker je opustitev ceste po zakonski ureditvi predmet posebnega postopka, ne pa odločanja v prometu z zemljiščem. Tožena stranka se pritožuje zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se predmetno zemljišče proda po ukinitvi statusa javnega dobra na tem zemljišču. Zato ta sklep za uspešno prodajo sporne parcele predpostavlja poseben postopek opustitve javne ceste oziroma odločitev o statusu parcele in izvedbo parcelacije. Prodaja se lahko izvrši šele, ko sta izpolnjena odložna pogoja, kot sta navedena v sklepu. Napačno je stališče prvostopnega sodišča, da izpodbijani sklep vključuje tudi odločitev o statusu parcele. V času sprejetja sklepa poseben postopek opustitve javne ceste na obravnavani nepremičnini ni bil izveden, posredno pa izhaja tudi iz sklepa, da je prodaja povezana z izpolnitvijo navedenih pogojev v prihodnosti. Če bi bila v času sprejetja sklepa že izvedena parcelacija in postopek ukinitve javnega dobra, sam sklep vsekakor ne bi vsebinsko določal pogojev za prodajo, temveč bi se lahko povsem decidirano glasil, da se konkretna parcela proda kupcu, ne glede na izveden postopek opustitve javne ceste. Izpodbijani sklep zato predvideva in predstavlja temelj za nadaljnje postopke v zvezi z ukinitvijo javnega dobra in izvedbo parcelacije, ne pa da se z izpodbijanim sklepom ukinja javno dobro, kot to posredno razloguje izpodbijana sodba. Odločitev sodišča, da mora sklep odpraviti, ker v času njegovega sprejetja, postopek opustitve dela parcele, št. 2444/7 ni bil izveden v skladu z ustreznim odlokom, izpodbijani sklep pa predstavlja tak postopek in v njem sprejeto odločitev, nima opore v besedilu izpodbijanega sklepa in je zato napačna. Taka razlaga utemeljuje tudi sklepanje, da v času sprejemanja izpodbijanega akta izvedena parcelacija ni bila zakonita, izpodbijani sklep pa predpostavlja ta postopek in v njem sprejeto odločbo o parcelaciji, zato je treba sklep odpraviti. Po mnenju tožene stranke je taka razlaga nelogična in neutemeljena, zato je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Poseben postopek opustitve javnega doba v primeru sporne parcele je tožena stranka izvedla v skladu z 8. členom Odloka o občinskih cestah Občine V. (v nadaljevanju: odlok), ko je na predlog župana Občinski svet tožene stranke na svoji 20. seji dne 29.11.2001 sprejel sklep o prenehanju javnega dobra na predmetni parceli, saj je glede na dejansko stanje ugotovil, da grajena javna pot ni več splošnega pomena za cestni promet. V zvezi s sprejemom tega sklepa tožena stranka ni odpravila izpodbijanega sklepa, da bi se tako zavarovala pred morebitnim neuspehom v tej pravdi, saj za tako ravnanje ni bilo nobene potrebe. Sprejeti sklep namreč dejansko izvršuje izpodbijani sklep, saj na predmetnem zemljišču ukinja javno dobro. Z odločbo o parcelaciji pristojnega organa z dne 8.10.2001 je bila izvedena tudi parcelacija. Z njeno izvedbo in ukinitvijo javnega dobra sta tako izpolnjena splošna pogoja za učinkovanje izpodbijanega sklepa v katerem pa se o javnem dobru nič ne odloča. Zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbe. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče je pravilno ocenilo, da je treba izpodbijani sklep odpraviti, ker ta glasi tako, da je parcelacijo potrebno le še izvesti, sama parcelacija pa ni sporna, prav tako tudi ne ukinitev javnega dobra. Sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in je obrazložilo, da dokumenti toženca kažejo, da toženec nikakor ne bi mogel po ugotovljenem dejanskem stanju sprejeti spornega sklepa. Prizadeta stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Izpodbijani sklep je po presoji pritožbenega sodišča, ne glede na obliko in pravni pouk, akt poslovanja tožene stranke. Z njim je napovedala izvedbo postopka za ukinitev javnega dobra, parcelacijo in pogoje za prodajo določenemu kupcu. Zato ne gre za upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ne gre za upravno stvar, ki jo ureja upravno pravo. Spor glede pravilnosti in zakonitosti postopka za ukinitev javnega dobra, ki ga kot podlago za meritorno presojo navaja sodišče prve stopnje in je predmet drugega postopka, ne spreminja narave v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa. Ni dvoma o tem, da se zakonitost postopka in sklepov o ukinitvi javnega dobra lahko presoja v upravnem sporu in da samo zakonita sprememba namembnosti zemljišča daje možnost zakonitega pravnega prometa z njim. Vendar pa z izpodbijanim sklepom o javnem dobru oziroma o spremembi namembnosti ni bilo odločeno in zato tožba ni dopustna. Odločitev sodišča prve stopnje nima zakonite podlage ter je v nasprotju s 3. točko 1. odstavka 34. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in podlagi 1. odstavka 75. člena ZUS razveljavilo izpodbijano sodbo in tožbo zavrglo.