Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je izvedenec mnenje izdelal, je skladno z določbo 249. člena ZPP upravičen do povračila nagrade.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Stranski intervenient sam krije svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za opravljeno izvedensko delo sodnemu izvedencu A.A., naslov ..., davčna številka ..., priznalo nagrado v bruto znesku 600,40 EUR (točka I izreka). Sklenilo je, da se na to nagrado obračunata in plačata 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 53,14 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 3,18 EUR ter da se od odmerjene nagrade odvede 6,36 % prispevek za zdravstvo ter akontacija dohodnine (točka II izreka), da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (točka III izreka), da je podal pisno izjavo, da je bil v času opravljanja storitev za potrebe sodišča pokojninsko zavarovan po drugi pravni podlagi (točka IV izreka) in da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba Delovnega sodišča v Mariboru iz založenih sredstev tožene stranke in stranskega intervenienta in se izvede najkasneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa. Neto znesek se nakaže na račun sodnega izvedenca št. ..., odprtega pri banki B. d. d. (točka V izreka).
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil stranski intervenient na strani tožene stranke. Navaja, da je sodišče prve stopnje z izdanim sklepom kršilo določbe pravdnega postopka in napačno uporabilo materialno pravo, saj izvedenec skladno z določbo 249. člena ZPP pridobi pravico do plačila za svoje delo šele, ko v celoti izpolni svojo nalogo. Pritožnik se ne strinja s priznano nagrado za študij spisa v višini 92,00 EUR, saj je bilo že na ogledu jasno, da spisa izvedenec sploh ni preštudiral. Podatke je zbiral šele na ogledu in sicer od vseh prisotnih in je kljub večkratnemu opisu nastanka škodnega dogodka naredil napačne zaključke. Njegova ugotovitev, da je opravilo sestavljanja bagerskih ročic za delavca rizično nezanesljivo pri obračanju oplate na ta način, da se obrača oplata ob ročicah na kozah, ker je prostorsko utesnjeno in nezanesljivo, je protispisna in izven dejanskih okoliščin, saj je izhajal iz napačnega dejanskega stanja. Prav tako mu je sodišče priznalo 46,00 EUR za preučitev dokumentacije, pa iz izvedenskega mnenja ni razvidno, kakšne. Nadalje je izražanje izvedenca izrazito starinsko in kot pravne vire navaja zakone, ki ne veljajo več (npr. ZVZD, ki se ne uporablja že devet let, saj velja ZVZD-1). Napačno mu je tudi sodišče priznalo nagrado za izdelavo zahtevnega izvedenskega dela. Delo ni zahtevno, saj je moral odgovoriti le na tri vprašanja. Odgovori so splošni, nejasni, nepopolni in nepravilni. Pritožnik je prejel nepopolno mnenje brez četrte strani in brez priloženega CD, na katerega se izvedenec sklicuje, zato se o tem v roku ni mogel izjasniti. Izvedensko mnenje je izrazito strokovno dvomljivo, tako da ne more pristati niti v dopolnitev niti zaslišanje 83 let starega izvedenca, ker glede na očitno nepoznavanje veljavne zakonodaje in nepoznavanja spisovne dokumentacije ni možno pričakovati drugačnih zaključkov. Nadalje navaja, da je izvedenec ogled opravil s pomočnikom fotografom, katerega ime ni nikjer navedeno. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zavrne zahtevek izvedenca za plačilo nagrade.
3. Tožena stranka se v celoti pridružuje pritožbi.
4. Izvedenec je podal odgovor oziroma pojasnila glede pritožbe.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da obrazložitev sklepa dosega minimalne standarde obrazložitve.
7. Sodišče prve stopnje je izvedencu pravilno in v skladu z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 in nadaljnji) odmerilo nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja. Ker je izvedenec mnenje izdelal, je skladno z določbo 249. člena ZPP upravičen do povračila nagrade.
8. Izvedensko mnenje je bilo pritožniku vročeno 4. 2. 2019. V kolikor mu ni bilo posredovano kompletno mnenje (4 stran in CD), bi moral pritožnik od sodišča zahtevati, da mu pošlje kompletno mnenje in prositi, da mu podaljša rok za podajo pripomb. Tega pritožnik ni storil. Samo dejstvo, da se z mnenjem izvedenca ne strinja, ne pomeni, da mnenje ni strokovno podano.
9. Prav tako so najmanj neumestne posplošene pritožbene navedbe o starosti izvedenca, o njegovem starinskem izražanju in očitnem nepoznavanju veljavne zakonodaje ter spisovne dokumentacije, ki nikakor ne argumentirajo pritožnikovega stališča o "izraziti strokovni dvomljivosti" izvedenskega mnenja. Izvedenec se je na strani 4 mnenja (l. št. 138) skliceval na 17. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu in pomotoma kot pravni vir navedel zakon in številko ter letnico uradnega lista, v katerem je bil objavljen zakon, ki dejansko v spornem obdobju ni veljal. Ker se 17. člen starega zakona nanaša na varno uporabo nevarnih snovi, medtem ko 17. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/2011) govori o izdelavi ocene tveganja (o kateri je govora v izvedenskem mnenju) je pri zapisu šlo za lapsus, ki bi ga zagotovo lahko opazila tudi pooblaščenka pritožnika.
10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP in 366. člena ZPP je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.
11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP in 154. členu istega zakona. Stranski intervenient s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške.