Jedro

Sklep o uvedbi preiskave v smislu 1. in 2. točke tarifne številke 11 OT je šteti za meritorno odločbo.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 273/2022 z dne 3. 6. 2022 se v točki III. izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne Okrožnemu sodišču v Mariboru v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju organ) odvetniku A. A. iz Slovenske Bistrice (v nadaljevanju tožnik) odmeril stroške za odvetniške storitve in izdatke v znesku 187,51 EUR (I. točka izreka) in odločil, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka). V presežku pa je zahtevek tožnika zavrnil (III. točka izreka).

2.V obrazložitvi sklepa organ pojasnjuje, da je tožnik predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki je je bil deležen C. C. v zvezi s postopkom opr. št. I Kpr 5460/2022 Okrožnega sodišča v Mariboru do zaključka kazensko preiskovalnega postopka. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa organ navaja, da je tožnik v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv, upravičen do povrnitve stroškov v skupnem znesku 187,51 EUR, in sicer mu je organ priznal: 160 točk za zastopanje obdolženca v preiskavi 11. 4. 2022, 160 točk za zastopanje obdolženca na zaslišanju dveh oseb 3. 5. 2022, 80 točk (namesto 750 točk) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o preiskavi, ker ni pritožba zoper meritorno odločbo, 40 točk za odsotnost iz pisarne 11. 4. 2022, 40 točk za odsotnost iz pisarne 3. 5. 2022, skupaj 480 točk, in materialne stroške v višini 2 % od celotne nagrade (2 % od 480 točk) 9,6 točke, skupaj 249,6 točke (organ je namreč tožniku v skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv priznal polovico zneska, kot bi mu sicer pripadal po OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 149,76 €). Organ je tožniku v priglašeni višini priznal še kilometrino za 2 prihoda na relaciji Slovenska Bistrica - Maribor - Slovenska Bistrica. Nato je od zneska nagrade in stroškov 149,76 € obračunal še 22 % DDV v višini 32,95 € in parkirnino 4,80 €. Organ je tožniku v kazensko-preiskovalnem postopku priznal zgolj eno nagrado za zastopanje na zaslišanju več oseb v enem dnevu, pri tem pa so se zaslišanja zvrstila eno za drugim, tako da sta bili obe zaslišanji opravljeni na enem naroku (prim. UPRS sodba II U 379/2016 z dne 21. 6. 2017). Organ tožniku ni priznal 100 točk za posvet s stranko, 50 točk za pregled dokumentacije in 50 točk za končno poročilo stranki, ker bi bil do nagrade za takšne storitve upravičen zgolj, če bi bile to samostojne storitve, ki ne bi bile zajete v drugih tarifnih številkah. Ker je odvetnik upravičen do nagrade za zastopanje v preiskavi, ne more biti upravičen do storitev po tar. št. 39 OT (prim. VDSS Sklep Psp 335/2017, odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 220/2019, odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 669/2019, odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 101/2019, odločba Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 606/2018).

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da je toženec neutemeljeno zavrnil stroške za opravljene odvetniške storitve in izdatke, in sicer bi mu morala toženka priznati nagrado za vsako preiskovalno dejanje posebej (za vsako zaslišanje priče). Njena odločitev, ko je priznala tožniku le eno nagrado za zastopanje obdolženca na zaslišanju več oseb v Kpr postopku, je neutemeljena in tudi neskladna z novejšo sodno prakso (UPRS Sodba I U 1016/2017-8 z dne 8. 11. 2017, UPRS Sodba I U 618/2018-17 z dne 18. 2. 2020 in druge) in tudi neskladna s pojasnili Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS) št. UO-12.7.2016-p2 z dne 12. 7. 2016. 178. člen v povezavi s 174. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in smiselno ostali pod XVI. poglavjem "Preiskava", opredeljujejo zaslišanje priče kot preiskovalno dejanje (t.i. posamezno preiskovalno dejanje). Tarifna št. 9 OT opredeljuje odvetniške stroške za zastopanje v predhodnem postopku za narok v predhodnem postopku in udeležbo na preiskovalnih in drugih dejanjih izven glavne obravnave, torej določa vrednotenje odvetniške storitve za vsako takšno storitev posebej, zaradi česar je šteti, da je vsako zaslišanje priče v postopku preiskave posamezno dejanje preiskave oz. posamezni narok. OT nikjer ne določa, da več preiskovalnih dejanj oz. narokov v postopku preiskave ali predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok/eno preiskovano dejanje, četudi so ti opravljeni isti dan, zaradi česar tudi ni pravne podlage, da bi več preiskovalnih dejanj (več zaslišanj prič) ali narokov šteli zgolj kot eno. Nasprotno pa je npr. določal sedaj neveljavni Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) (kjer je bilo izrecno določeno, da vsi naroki na isti dan štejejo za en narok). Tako je že ZOdvT pri takšni situaciji določal, da gre za več narokov, katere pa je pri odmeri stroškov šteti kot enega (fikcija). OT pa kaj takšnega ne opredeljuje in je tako treba za vsako zaslišanje priče in vsako preiskovalno dejanje v postopku preiskave posebej priznati odvetniške stroške po tarifni številki 9. Tudi novejša sodna praksa je zavzela stališče, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko od ZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje.

4.Nadalje je organ nepravilno opredelil pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave kot pritožbo zoper procesno odločbo in ne kot pritožbo zoper meritorno odločbo. Takšna odločitev je nepravilna in neskladna s sodno prakso. Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno je kot pri sklepu o odreditvi pripora, za katerega je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, ki je sprejel pojasnila k OT, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločitev sodišča, šteti enako, da je v smislu 1. in 2. točke tarifne številke 11 OT sklep o uvedbi preiskave meritorna odločba. Takšna je nenazadnje tudi sodna praksa Upravnega sodišča, katero je sodišče v izpodbijanem sklepu kršilo.

5.Nenazadnje je organ v 4. točki izpodbijanega sklepa odvetniku priznal kilometrino za 2 prihoda na relaciji SLB - MB - SLB, ki pa je nato ni ovrednotilo, zato sta si izrek in obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju.

6.Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in vrne v ponovno odločanje organu, priglaša pa tudi stroške tega postopka.

7.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je svojo odločitev glede nagrade za zaslišanje v preiskavi oprla na novejšo sodno prakso, ki za udeležbo odvetnika na več zaporednih zaslišanjih prič ali obdolžencev na isti dan v isti kazenski zadevi šteje, da predstavlja en narok, saj ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem zaslišanju. Zato je toženka priznala le nagrado za en narok in ne za vsako zaslišanje (prim. sodbe UPRS II U 379/2016, I U 1356/2019). V zvezi z odločitvijo o odmeri stroškov odvetnikom je toženec vezan zgolj na veljavno OT, ustaljeno sodno prakso in ZOdv, ne pa na neobvezujoča pojasnila OZS. Poudarja še, da tožnik neutemeljeno zahteva razveljavitev celotne odločbe o stroških, čeprav izpodbija odločitev le za strošek zaslišanj v enem dnevu in za pritožbo zoper sklep o preiskavi. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek zavrne.

8.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 C. C. (upravičencu do BPP) kot prizadeti stranki poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora, vendar na tožbo ni odgovoril.

K I. točki izreka

9.Čeprav tožnik z zadevno tožbo izpodbija izpodbijani sklep v celoti, sodišče glede na njegove navedbe, ki merijo na določitev višjih stroškov in nagrade od že priznanih, štelo, da smiselno izpodbija III. točko izreka navedenega sklepa (saj točka I. izreka ne posega v tožnikov pravni interes - odprava celotnega izpodbijanega sklepa bi bila v škodo tožniku, glede na to, da ne izpodbija tudi že določenih stroškov in nagrade, priznanih s I. točko izreka navedenega sklepa). Zato je sodišče opravilo presojo izpodbijanega III. dela izreka navedenega sklepa. Tožba je v tem oziru utemeljena.

10.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp določen za izvajanje BPP, ki jo je bil deležen C. C. v zvezi s postopkom opr. št. I Kpr 5460/2022 Okrožnega sodišča v Mariboru. Tožnik je upravičenca v navedenem postopku tudi zastopal in stroškovnik pravočasno vložil, organ pa je predloženemu stroškovniku sledil le delno in tožniku odmeril in priznal nagrado za stroške za odvetniške storitve in izdatke v znesku 187,51 EUR. V presežku pa je zahtevek tožnika zavrnil in ta del izreka izpodbijanega sklepa je med strankama sporen glede treh sklopov stroškov, in sicer glede stroškov odmere kilometrine, nadalje glede nagrade za zastopanje obdolženca na zaslišanju dveh oseb 3. 5. 2022 (tožniku je bila priznana nagrada le za en narok in ne za dve preiskovalni dejanji, tj. ne za vsako pričo posebej, ker sta bili zaslišani istega dne) in nazadnje odmere nagrade za vložitev pritožbe zoper sklep o preiskavi (priznana mu je bila nagrada v višini pritožbe kot zoper procesni in ne kot zoper meritorni akt, kot se zavzema tožnik).

11.Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

12.Organ je sicer v 4. točki obrazložitve sklepa priznal tožniku stroške kilometrine za 2 prihoda na relaciji SLB - MB - SLB (v priglašeni višini), ki pa je nato ni ovrednotil po višini (niti prištel k izračunanemu znesku stroškov in izdatkov tožnika iz prejšnjih odstavkov obrazložitve sklepa), zato sta si izrek in obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju in se sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Ugovor tožnika je zato v delu kilometrine utemeljen. Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti namreč v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oz. se do navedb opredeli. Prav tako pa morajo biti te okoliščine navedene na način, da jih ob (morebitni) vložitvi pravnega sredstva lahko preveri tudi sodišče. Teh okoliščin v zvezi s kilometrino organ torej ni primerno obrazložil (in same kilometrine ne upošteval, čeprav drugače navaja v obrazložitvi sklepa). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

13.Iz tar. št. 9 OT je razvidno, da je višina točk, ki se odmeri za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih ali drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, odvisna od višine kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožniku pripada za posamezno dejanje nagrada v višini 160 točk, pač pa to, ali se prizna nagrada za zaslišanje vsake priče posebej, če je bilo več prič zaslišanih na isti dan. Organ za BPP tožniku ni priznal dvakrat po 160 točk za zaslišanje prič 3. 5. 2022, pač pa le enkrat, ker sta bili obe priči zaslišani tega dne na istem naroku. Svojo odločitev je organ utemeljil s tem, da se zaslišanja, opravljena na isti dan, štejejo kot en narok in se odmeri zgolj ena nagrada v skladu s tarifno številko 9 OT.

14.Organ v izpodbijanem sklepu ni utemeljil in ni pojasnil, zakaj je sprejel razlago OT, po kateri je za zaslišanje več prič na naroku priznal zgolj nagrado za eno opravljeno dejanje. Organ je zavzel stališče, da v takem primeru pripada za vse priče le ena nagrada v višini 160 točk in ne 160 za vsako zaslišano pričo. Navedeno stališče organa nima podlage v OT. Sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oz. narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko od ZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. Glede na navedeno bi moral organ zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej (torej 2 x 160 točk in ne le enkrat). Tožnik opozarja na pojasnilo k tar. št. 9 OT, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej. Sodišče glede tožnikovega sklicevanja na pojasnilo k tar. št. 9 OT še dodaja, da obvezne razlage OT, ki jo sprejme OZS brez soglasja ministra za pravosodje in ki ni objavljena v Uradnem listu, sodišče ni dolžno upoštevati. Ker izpodbijani sklep tudi v tem delu ne vsebuje razlogov za odločitev, ga sodišče ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

15.Nadalje sodišče soglaša s tožnikom tudi, da pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče sprejema tožnikovo navedbo, da je enako kot pri sklepu o odreditvi pripora (za katerega je Upravni odbor OZS sprejel pojasnila k odvetniški tarifi št. UO-12.7.2016-PLZ z dne 12. 7. 2016, da gre za meritorno odločitev sodišča) tudi sklep o uvedbi preiskave v smislu 1. in 2. točke tarifne številke 11 OT šteti za meritorno odločbo.

16.Sodišče posledično ugotavlja, da je v obravnavani zadevi glede navedenih treh sklopov napačnih odmer stroškov in nagrad odvetniku toženka bistveno kršila pravila postopka in tudi napačno uporabila materialno pravo. Zato je odločba toženke nezakonita. Sodišče je posledično tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu (III. točki izreka izpodbijanega sklepa) odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Toženka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

17.Tožnik je s predlogom za svoje zaslišanje in za zaslišanje toženke smiselno predlagal opravo glavne obravnave. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama in prizadeto stranko ni sporno. V tej zadevi namreč med njimi ni sporno, da je bil tožnik z odločbo toženke določen za izvajanje BPP, da je opravil storitve BPP, navedene v stroškovniku, da je pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve, da je opravil prevoza v okviru priglašene kilometrine in da je vložil pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave, sporno pa tudi ni, da sta bili zaslišani dve priči na obravnavi 3. 5. 2022. Sporno je le vprašanje, v kakšni višini se mu opravljene storitve glede na določila OT priznajo, kar pa je izključno materialnopravno vprašanje. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave. Ob tem sodišče ponovno pojasnjuje, da je upravni akt odpravilo in vrnilo istemu organu v ponovni postopek le v točki III. izreka, saj točka I. izreka ne posega v tožnikov pravni interes in je iz vsebine tožbenih navedb jasno, da izpodbija le zavrnilni del - III. točko izreka izpodbijanega sklepa.

K II. točki izreka

18.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika je tožnik, ki je v tem postopku imel pooblaščenca, zadeva pa je bila rešena izven naroka, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, kar z upoštevanjem 22 % DDV znaša 347,70 EUR, ki jih je sodišče skupaj s priglašenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo toženki.

19.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ). Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

-------------------------------

1Tako tudi pojasnilo Upravnega odbora OZS št. U0-12. 7. 2016-p2 z dne 12. 7. 2016.

2UPRS Sodba I U 1016/2017-8 z dne 8. 11. 2017, UPRS Sodba I U 618/2018-17 z dne 18. 2. 2020 in druge.

3Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 10349/2009 z dne 14. 7. 2011.

4Pojasnilo k 1. točki tarifne številke 11 OT št. UO-12.7.2016-pl z dne 12. 7. 2016.

5UPRS Sodba I U 1743/2018-12 z dne 17. 12. 2019.

6Enako tudi sodba UPRS I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022.

7Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 10349/2009 z dne 14. 7. 2011.

8Enako tudi sodba UPRS I U 1743/2018 z dne 17. 12. 2019.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/6 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Podzakonski akti / Vsi drugi akti Odvetniška tarifa (2015) - člen 11

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.