Jedro

Toženec ni imel zakonske podlage za ukrepanje zoper tožnikove nedovoljene vožnje po gozdni vlaki. Pooblastila za izvajanje svoje posesti na gozdni vlaki na podlagi zakona pa ni ne zatrjeval ne dokazal. Protipravnost njegovega posega v tožnikovo posest ni bila izključena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (točki I in III izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z zamudnim sklepom v točki I izreka delno ugodilo tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti. Tožencu je prepovedalo blokiranje z drevesnimi debli ali drugimi preprekami ali kako drugače ovirati dovozno pot za dostop z osebnimi vozili, ki poteka preko v izreku naštetih parcel in je vodena v evidenci gozdnih vlak, do parcel oz. hiše tožnika na naslovu A. 17. V točki II izreka je zavrnilo tožbeno zahtevek za vzpostavitev zemljišča v stanje, kakršno je bilo preden je bila pot blokirana z drevesnimi debli. Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 291,66 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2.Tožena stranka vlaga pritožbo zoper točko I in III sklepa. Uveljavlja pritožbena razloga iz 1. in 3. točke 338. člena ZPP1. Navaja, da je sklep obremenjen s kršitvijo postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zamudni sklep je bil izdan v nasprotju z določbami 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP (v zvezi z določilom 1. točke tretjega odstavka 3. člena ZPP). Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo prvega odstavka 40. člena ZG2. Uporabiti bi moralo tretji odstavek 33. člena SPZ3. Vožnja po gozdnih vlakah je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oz. premoženja. Drugačna vožnja je sankcionirana z določilom 27. točke 79. člena ZG. Prepovedana je s prisilnimi predpisi. Tožbeni zahtevek s prepovedjo oviranja dostopa z osebnimi motornimi vozili po gozdni vlaki posega v javnopravno prepoved. Stranka s takim zahtevkom ne more razpolagati. Razlogi v točki 14 obrazložitve so sami s seboj v nasprotju. V pravdi je bil pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za ugotovitev obstoja stvarne služnosti na parcelah, ki se obravnavajo v tem postopku. Smiselno enako bi moralo biti odločeno v tej pravdi - ker je vtoževana služnostna pot gozdna vlaka, vožnja po njej ni dovoljena.

3.Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Pritožnik naj plača stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v točki 3 obrazložitve povzelo pogoje, ki jih 318. člen ZPP določa za izdajo zamudne sodbe (sklepa). Pravilno je ugotovilo, da so v tej zadevi izpolnjeni vsi navedeni pogoji glede prepovednega dela zahtevka. V tem delu je tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti pravilno ugodilo. Restitucijski zahtevek je zaradi izpolnitve med pravdo zavrnilo. V tem delu ni pritožbe, sklep je pravnomočen.

6.Sprejeta odločitev je obrazložena z jasnimi in pravilnimi razlogi, ki omogočajo vsebinski preizkus. Očitanih kršitev po 7. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

7.V postopku za izdajo zamudne sodbe (sklepa) se dejansko stanje ne ugotavlja. Če toženec pravočasno ne odgovori na tožbo, kot je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje in česar pritožba ne izpodbija, šteje za resnično tisto dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Sodišče ga je povzelo v točki 7 sklepa. Na te ugotovitve je vezano tudi pritožbeno sodišče. Ugovorov, ki jih pritožnik kot toženec ni pravočasno uveljavljal v odgovoru na tožbo, ni bilo treba obravnavati. Na prvi stopnji ni bilo odgovora na tožbo z ugovorom, da je toženec med posestno pravdo pridobil pravico posesti, ker tožnik v pravdi za ugotovitev služnostne pravice ni uspel. Zato z njim ne more uspeti niti v pritožbi.

8.Zmotno je pritožbeno naziranje, da sodišče tožniku ne more nuditi posestnega varstva, ker je z osebnim vozilom vozil po gozdni vlaki, kar je po določbah ZG prepovedano. Ne gre za pravni položaj iz 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom tretjega člena ZPP - za zahtevek, s katerim stranka ne bi smela razpolagati. Cilj posestnega varstva (določbe 32. do 35. člena SPZ) je varstvo posesti pred zasebnim in samovoljnim uveljavljanjem zatrjevanih pravic. Prepoved vožnje po gozdnih vlakah po določbah ZG je namenjena varovanju javnega interesa. Za izvajanje so pristojni državni organi. Po zakonu je sankcioniranje nedovoljenih voženj pridržano organom pregona in ne zasebnikom.

9.Posest je dejanska oblast nad stvarjo. Sodno posestno varstvo varuje to (golo) dejansko oblast. Pri varstvu posesti mora sodišče upoštevati le zadnje stanje posesti (v obravnavanem primeru je relevantna ugotovitev, da je tožnik izvajal posest na ugotovljeni način: z vožnjami z osebnim vozilom po gozdni vlaki) in nastalo motenje (v obravnavanem primeru je relevantna ugotovitev, da je toženec po zaključku gozdarskih del na dovozno pot postavil tri debla in tožniku onemogočil dostop z osebnim vozilom, kot ga je izvajal prej). Odločanje o pravici do posesti (na kar prepozno nakazuje pritožba s sklicevanjem na neobstoj služnostne pravice) in o pravici voženj po javnopravnih predpisih (na kar nakazuje pritožba s sklicevanjem na tožnikove nepravilne vožnje) je v posestni pravdi izključeno (426. člen ZPP), kar je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje.

10.Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na tretji odstavek 33. člena SPZ. Posestnik nima pravnega varstva (le), če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Pritožnik niti v pritožbi ne zatrjuje, da je imelo njegovo dejanje podlago v zakonu: da je spravljal les iz gozda oz. opravljal delo v gozdu na podlagi zakona in odločbe pristojnega organa. Ker tega ni zatrjeval niti na prvi stopnji, saj na tožbo ni odgovoril, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo njegovo ravnanje samovoljno in protipravno. Protipravnost posega v posest lahko izključi samo zakon. Kot je bilo že poudarjeno, toženec ni imel zakonske podlage za ukrepanje zoper tožnikove nedovoljene vožnje po gozdni vlaki. Pooblastila za izvajanje svoje posesti na gozdni vlaki na podlagi zakona pa ni ne zatrjeval ne dokazal. Protipravnost njegovega posega v tožnikovo posest ni bila izključena. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil tožnik do zahtevanega sodnega varstva upravičen.

11.Pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo napak in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

12.Toženec ni uspel s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnik z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločanju na pritožbeni ravni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami.

3Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 32, 33, 33/3, 34, 35 Zakon o gozdovih (1993) - ZG - člen 40, 40/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 426

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.