Jedro

Ugotovitve sodišča o ceni posamezne storitve so dejanske narave.

Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Strankin predlog za zaslišanje prič ne predstavlja takšne zahteve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21472/2012 z dne 17. 2. 2012, ostane v veljavi v 1. točki izreka za znesek 43,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2011 dalje do plačila in v celoti v 3. točki izreka, v preostalem pa se sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavi in zahtevek za plačilo zneska 378,31 EUR s pripadki zavrne (točka I izreka). Glede stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 76,46 EUR s pripadki.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Sodbo izpodbija v delu, s katerim je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v 1. točki in zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 378,31 EUR s pripadki zavrnilo. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo zahtevku ugodeno še za znesek 322,61 EUR s pripadki, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami in dokazi. Sodišče ni izvedlo glavne obravnave, ko bi jo moralo in so bistvene kršitve določb postopka sodišče vodile v napačno uporabo materialnega prava in napačno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče neizkazanost višine terjatve v znesku 322,61 EUR za osemnajst storitev utemeljuje s tem, da predložene listine ne izkazujejo vtoževane višine, saj so nekatere storitve izkazane le v šifrantu, v ceniku UKC Ljubljana pa ne. Sodišče je zato za te storitve tožeči stranki prisodilo toliko EUR, kot je navedeno točk v šifrantu. Gre za napačno uporabo metodike izračuna, ki jo je sodišču predstavila tožeča stranka. V drugem odstavku prve pripravljalne vloge je navedla, da je potrebno storitve določene s šifrantom zelene knjige, ki določa točkovno vrednost storitve, za določitev končne cene storitve pomnožiti z vrednostjo točke po ceniku UKC Ljubljana. Vrednost točke UKC pa je določena v ceniku UKC Ljubljana, na strani 2, pod oznako 10005 in znaša 5,00 EUR, v urgentni ambulantni dejavnosti pa 15,00 EUR. Ker so bile storitve tožencu opravljene v okviru urgentne ambulantne dejavnosti, je bila pri izračunu vrednosti storitev pravilno upoštevana vrednost točke v višini 15,00 EUR. Končni znesek za osemnajst storitev, z uporabo metode izračuna, ki jo je zatrjevala tožeča stranka, znaša 346,25 EUR. Meni, da je z zadostno trditveno podlago in predloženimi listinami uspela izkazati višino terjatve v večjem delu, kot ji to priznava sodišče. V kolikor sodišču metoda izračuna ni bila jasna, bi moralo to odpraviti na glavni obravnavi, pa tega ni storilo.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega dostavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Na kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora konkretizirano navesti glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, ki jo je sodišče vpogledalo in samo listino ter seveda tudi, katera listina to je. Trditev, da takšno nasprotje obstaja, je tako preveč splošna in pavšalna, da bi zadostila tej zahtevi. Pritožbeno sodišče se zato do nje podrobneje ne opredeljuje, saj to niti ni mogoče. 7. V sporu majhne vrednosti glavna obravnava ni obligatorna. Tako lahko sodišče brez naroka izda sodbo tudi v primeri, če so med pravdnima strankama sporna dejanska vprašanja, je pa dejansko stanje mogoče razjasniti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in če nobena stranka v tožbi, odgovoru na tožbo ali dovoljenih pripravljalnih vlogah ne zahteva izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). V konkretnem primeru so tudi po mnenju pritožbenega sodišča listinski dokazi zadoščali za odločitev, kar ob dejstvu, da ne tožeča in ne tožena stranka nista zahtevali oprave naroka (1), zadošča za odločitev, da se narok ne opravi. Pritožbeno sodišče zgolj v pojasnilo dodaja, da mora biti zahteva za opravo naroka izrecna in zato ni mogoče šteti, da dokazni predlog pritožnice, da sodišče zasliši neimenovane zdravstvene delavce pomeni takšno zahtevo. Ni namreč nujno, da bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Smiselno očitana kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni bila storjena.

8. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe (točka 5) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so nekatere obračunane postavke izkazane le v t. i. zeleni knjigi (priloga A 13), ne pa tudi v ceniku storitev UKC Ljubljana (priloga A 11). Sodišče je zato za posamezno od teh storitev tožeči stranki prisodilo vrednost storitve kot izhaja iz zelene knjige, s tem, da je štelo, da je vrednost ene točke 1 EUR. Po ugotovitvi sodišča znaša tako cena za storitev pod šifro 11004 (začetna ali celotna specialistična ambulantna oskrba v neoperativnih strokah) 2,42 EUR, za storitev pod šifro 21120 (sečnina) 0,67 EUR ter podobno za vse ostale postavke, skupaj za osemnajst storitev 23,64 EUR.

9. Pritožnik trdi, da je sodišče cene osemnajstih opravljenih storitev zmotno ugotovilo, saj točkovne vrednosti, ki je določena v zeleni knjigi, ni pomnožilo z vrednostjo točke, ki po ceniku UKC za urgentno ambulantno dejavnost znaša 15 EUR. Ugotovitve sodišča o ceni posamezne storitve so dejanske narave. To pomeni, da skuša pritožnik s pritožbo poseči v dejansko podlago izpodbijane sodbe, kar pa, glede na prvi odstavek 458. člena ZPP, ni dopustno.

10. Zgolj v pojasnilo pa pritožbeno sodišče dodaja, da so pritožbeni očitki o zmotni uporabi metodologije izračuna tudi sicer neutemeljeni, saj je bilo sodišče pri ugotavljanju odločilnih dejstev, kamor seveda sodi tudi cena posamezne storitve, vezano na trditveno podlago, ki sta jo ponudili pravdni stranki. Res je sicer pritožnik v pripravljalni vlogi z dne 25. 1. 2013 navedel, da je storitve določene s šifrantom zelene knjige, ki določa točkovno vrednost storitve, potrebno za določitev končne cene pomnožiti z vrednostjo točke po ceniku UKC Ljubljana, vendar pa vrednosti točke ni navedel. To prvič navede šele v pritožbi. Dejstev, ki jih sodišče ugotovi z izvedbo dokazov, pa niso bila pravočasno zatrjevana, pa sodišče pri odločitvi ne sme upoštevati.

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je dolžno v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12, Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o tem odpadla.

(1) Da lahko zahteva narok in na posledice, če tega ne bo storil, je bil pritožnik opozorjen v obrazložitvi sklepa z dne 18. 12. 2012, s katerim ga je sodišče pozvalo, da popravi oziroma dopolni tožbo.