Jedro

Izpolnitev pogojev za revizijo po 35. členu ZDSS-1 pomeni, da gre za revizijo po pooblaščencu, ki mora izkazati pravniški državni izpit in dodatno tudi dejstvo, da je predstavnik sindikata ali združenja delodajalcev, ki je zaposlen pri sindikatu ali združenju delodajalcev za zastopanje članov teh organizacij. Ne zadošča že pogodba o delu ali mandatna pogodba pooblaščenca s sindikatom (primerjaj s prej veljavno ureditvijo po 16. členu ZDSS), temveč pogodba o zaposlitvi (za določen ali nedoločen, polni ali krajši delovni čas).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25.8.2004, reintegracijo in reparacijo ter povrnitev stroškov sodnega postopka. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena dne 25.8.2004, tožbo za ugotovitev njene nezakonitosti pa je vložila na sodišče 5.10.2004, t. j. po preteku prekluzivnega roka iz 3. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). To je imelo v skladu s 1. odstavkom 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) za posledico zavrženje tožbe.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Kot neutemeljene je zavrnilo pritožbene navedbe o ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s 86. členom Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.), kar naj bi po stališču pritožbe pomenilo, da pravica do uveljavljanja ničnosti v skladu z 93. členom OZ ni ugasnila kljub poteku roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP (ker razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izvedenim dokazom, oziroma je v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin ali zapisnikov in med temi listinami oziroma zapisniki) in zmotne uporabe materialnega prava. V zvezi s tem revizijskim razlogom se sklicuje na 7. točko odpovedi pogodbe o zaposlitvi, iz katere izhaja, da je delodajalec delavko opozoril na njene pravice iz naslova zavarovanje za primer brezposelnosti in da ima v skladu z 31. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 in nadalj.) pravico, da v roku 30 dni po prenehanju zaposlitve uveljavlja denarno nadomestilo na zavodu. Ker je tožnica delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ji je zavod odklonil pravico do denarnega nadomestila, zaradi česar predstavlja v 7. točki odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedeno opozorilo na pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, primer direktnega naklepnega dejanja v škodo tožnice. Privolila je le v odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da pri zavodu pridobi pravico do denarnega nadomestila, nikoli pa ni pristala na odpoved pogodbe o zaposlitvi brez te pravice. Pogodba ji je bila odpovedana brez njene volje in privolitve ter predstavlja enostranski akt samovolje in nasilja s strani tožene stranke. V nadaljevanju se sklicuje na določbo 5. odstavka 81. člena ZDR in 2. odstavka 86. člena ZDR v zvezi z neveljavnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter 12. in 13. člen ZDR v zvezi z ničnostjo pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedi te pogodbe. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, pravica do uveljavljanja ničnosti pa po 93. členu OZ ne preneha. Ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delavec uveljavlja kadarkoli in ne le v okviru roka za sodno varstvo, ki je določen v 3. odstavku 204. člena ZDR. Revizijo zaključuje z navedbami, da je imela možnost uveljavljati denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje šele po poteku roka za uveljavljanje sodnega varstva, kar predstavlja neustrezno zakonsko ureditev oziroma pravno praznino, ki bi jo morala ustrezno zapolniti sodna praksa.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim sodbam ali sklepom sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (367. in 384. člen ZPP). Vloži se pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (373. člen ZPP), to sodišče pa najprej preveri, ali je revizija pravočasna, popolna in dovoljena ter jo, če te predpostavke niso izpolnjene, zavrže brez naroka (1. odstavek 374. člena ZPP). Če tega v mejah svojih pravic ne stori že sodnik sodišča prve stopnje, prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče (377. člen ZPP).

Po 2. odstavku 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo (sklep), zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Revizijo kot izredno pravno sredstvo lahko v skladu s 1. odstavkom 367. člena ZPP vložijo stranke postopka, vendar samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (3. in 4. odstavek 86. člena ZPP). Dodatno izjemo od tega pravila določa v individualnih delovnih sporih 35. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004, ki se v tem sporu uporablja glede na določbo 1. in 2. odstavka 84. člena ter 94. člen istega zakona), po katerem v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit. Le za zastopanje pred sodišči prve stopnje, torej ne za postopek z revizijo, v skladu s 86. členom ZDSS-1 še vedno velja, da se do 31. decembra 2007 uporablja določba prvega odstavka 16. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94 in nadalj.), po kateri lahko delavca ali zavarovanca zastopa predstavnik sindikata, ki ga organizacija sindikata najame ali zaposli za zastopanje svojih članov, če ima pridobljen naslov diplomirani pravnik.

Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev. To se po 1. odstavku 91. člena ZPP sicer izrecno nanaša le na primer, ko je izredno pravno sredstvo vloženo po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje pogojev po 3. odstavku 86. člena ZPP, je pa ob upoštevanju 2. odstavka 374. člena ZPP jasno, da se nanaša tudi na primer, ko pooblaščenec za vložitev revizije ne izpolnjuje pogojev po 35. členu ZDSS-1. Izpolnitev pogojev po 35. členu ZDSS-1 pomeni, da gre za revizijo po pooblaščencu, ki mora izkazati pravniški državni izpit in dodatno tudi dejstvo, da je predstavnik sindikata ali združenja delodajalcev, ki je zaposlen pri sindikatu ali združenju delodajalcev za zastopanje članov teh organizacij. Ne zadošča že pogodba o delu ali mandatna pogodba pooblaščenca s sindikatom (primerjaj s prej veljavno ureditvijo po 16. členu ZDSS), temveč pogodba o zaposlitvi (za določen ali nedoločen, polni ali krajši delovni čas).

Revizijo je vložila tožnica (ki sama nima pravniškega državnega izpita) po pooblaščencu V. S., univerzitetnem diplomiranem pravniku s pravniškim državnim izpitom (kar izhaja iz fotokopije potrdila o pravosodnem izpitu z dne 23.9.1992), ki po lastnem pojasnilu z dne 11.6.2006 ni zaposlen pri Sindikatu koroške regije, Neodvisnost - KNSS (štampiljka tega sindikata se nahaja na pooblastilu V. S. za vložitev revizije), temveč je upokojen, s tem sindikatom pa ima sklenjeno pogodbo o pravnem svetovanju in storitvah zastopanja članov sindikata pred sodišči in državnimi organi.

Revizija je bila torej vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje pogojev po 3. odstavku 86. člena ZPP in 35. členu ZDSS-1, zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).