Jedro

Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase. Zakon za tak primer določa, za mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo soglasje za oddajo v najem v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin, in sicer za obdobje najema do 30.9.2018 oziroma do prodaje teh nepremičnin, če bo do tega prišlo prej, za mesečno najemnino najmanj 16.000,00 EUR najemniku družbi S. d.o.o. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik V. d.o.o. iz vseh pritožbenih razlogov. Navedel je, da je dolgoletni najemnik nepremičnin, ki je imel interes za nadaljevanje najema, v postopku oddajanja nepremičnin v najem pa naj bi prišlo do takih kršitev, da je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP). Zakon za tak primer določa, za mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Zakaj se je upravitelj odločil za tak način izbire najemnika, izhaja iz njegovega predloga za soglasje in posebne vloge z dne 19.3.2018. Višje sodišče nima nobenega razloga, da ne bi sprejelo pojasnil upravitelja, zakaj se ni odločil za javno objavo (pojasnilo upravitelja: s tem bi se zavlekel postopek, sam pa ni razpolagal z informacijami, da bi bil kdorkoli drug zainteresiran za najem) ter zakaj je na pogajanje za sklenitev najemnega razmerja povabil le dosedanjega najemnika (pritožnika) in družbo S. d.o.o., ki je bila edini upravitelju znan resni interesent. Glavni kriterij, ki ga je upravitelj zasledoval, je bila višina najemnine, upravitelj pa je upošteval tudi okoliščine konkretnega primera (predvsem stanje objekta in posebne okoliščine ter interese konkretnih dveh ponudnikov), zaradi česar je utemeljeno pričakoval, da bo dosežena ponujena najemnina presegla najemnino, ki bi jo bila pripravljena ponuditi katerakoli tretja oseba. Iz tega razloga za odločitev ne morejo biti pomembne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje javne objave, saj ne le, da niti ta ne omogoča, da bi se dosegla najvišja možna najemnina, predvsem nikjer ni predviden postopek, ki bi kaj takega predpisoval. Čeprav upravitelj nedvomno zasleduje (tudi) tak cilj, pa zgolj višina najemnine ni tisti (edini) element najemne pogodbe, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o tem, ali je najemna pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom oziroma pod najugodnejšimi pogoji. Pritožnik ne navaja in ne dokazuje, da bi upravitelj s kakšnim drugim najemnikom lahko sklenil najemno pogodbo in zlasti ne, da bi jo lahko sklenil pod ugodnejšimi pogoji in / ali za višjo najemnino. Odveč so zato pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pritožnikovo vedenje, da je bilo interesentov za najem več, saj niti iz njegovega opozorila upravitelju niti iz pritožbe - razen pavšalnih zatrjevanj - ne izhaja, kdo konkretno naj bi bili „drugi interesenti“ za najem.

5. Tudi sicer pa višje sodišče ugotavlja, da je bilo soglasje za oddajo premoženja v najem dano za obdobje do 30.9.2018 oziroma do prodaje nepremičnin, ki so bile predmet najema, če bo do tega prišlo prej. Sklep o prodaji nepremičnin z dne 6.8.2018 je postal pravnomočen 22.8.2018, kar pomeni, da je soglasje za oddajo premoženja v najem že poteklo.

6. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.