Jedro

Eno izmed bistvenih načel pri delitvi skupnega premoženja je, da ga lahko sodišče pravilno in pravično razdeli samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju. To je odgovor na napačno pritožbeno stališče, da spor o obsegu premoženja ni razlog za prekinitev postopka za delitev preostanka (nesporno) skupnega premoženja.

Prav ima predlagateljica, ko izpostavlja, da lahko nepravdno sodišče samo reši predhodno vprašanje. A tega ne more narediti, kadar so med udeleženci sporna dejstva. V tem primeru mora prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek za delitev skupnega premoženja in oba udeleženca postopka napotilo na pravdo z zahtevki, s katerimi uveljavljata večji obseg njunega skupnega premoženja; predlagatelja pa še z zahtevkom, da v skupno premoženje sodi pasiva iz naslova kreditov, pologov, varščin, nakupa delnic in vrednostnih papirjev.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožujeta oba udeleženca.

3. Predlagateljica se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, predlaga spremembo sklepa v I. točki, tako da se na pravdo, da v skupno premoženje sodijo denarna sredstva 1.466.857,52 EUR, napoti nasprotnega udeleženca; odločitev o prekinitvi postopka pa naj pritožbeno sodišče razveljavi. Pritožnica meni, da bi moralo predhodno vprašanje rešiti nepravdno sodišče samo. S prekinitvijo postopka je kršilo določbe o ekonomičnosti postopka, za delitev nepremičnin in deleža v gospodarskih družbah ni prav nobene ovire. Obstoj sredstev 1.466.857,52 EUR je v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 1684/2014-I zatrjeval nasprotni udeleženec. To je bil “bistveni razlog za razsodbo“. Ker je tako, bi o obsegu skupnega premoženja moralo odločati nepravdno sodišče. Še bolj nerazumljivo pa je, da je na pravdo napotilo predlagateljico, takšna odločitev predstavlja neenako obravnavanje strank. Sodišče je predlagateljici naložilo nemogoče dokazno breme.

4. Nasprotni udeleženec pa se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga spremembo sklepa tako, da bo na pravdo napotena predlagateljica. Sam je predložil pogodbe, iz katerih izhajajo obveznosti zakoncev iz naslova kreditov, in pogodbe, ki izkazujejo način pridobitve premoženja. Iz teh listin je mogoče razbrati, s kolikšnimi sredstvi je razpolagala predlagateljica. Za vse svoje trditve je predložil dokaze, zato bi moralo sodišče na pravdo napotiti predlagateljico.

5. Udeleženca sta odgovorila na pritožbi. Oba predlagata zavrnitev pritožb. 6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Izhajajoč iz določbe 128. člen Zakona o nepravdnem postopku; ZNP (v skladu s katero v postopku za delitev skupnega premoženja sodišče odloči, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje, glede na potrebe udeležencev in glede na njihove upravičene interese na posameznih stvareh), je eno bistvenih načel pri delitvi skupnega premoženja, da ga lahko sodišče pravilno in pravično razdeli samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju1. To je odgovor na predlagateljičino napačno pritožbeno stališče, da spor o obsegu premoženja ni razlog za prekinitev postopka za delitev preostanka (nesporno) skupnega premoženja.

8. Prav ima predlagateljica, ko izpostavlja, da lahko nepravdno sodišče v skladu s 1. odstavkom 8. člena ZNP samo reši predhodno vprašanje. A tega ne more narediti, kadar so med udeleženci sporna dejstva. V tem primeru mora v skladu z 9. členom ZNP prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo. V sporu o predmetu delitve torej ne more odločiti nepravdno sodišče (prim. 2. odstavek 118. člena ZNP). Ker je med udeležencema postopka spor o predmetu/predmetih delitve oziroma so sporna, kot je (neizpodbijano) ugotovilo sodišče prve stopnje, dejstva o obstoju denarnih sredstev, vrednostnih papirjev ter skupnih obveznosti, ni moglo ravnati drugače, kot da je prekinilo postopek.

9. Vprašanje je le še, ali je pravilno odločilo o tem, katerega od udeležencev postopka se napoti na pravdo. V skladu z drugim odstavkom 9. člena ZNP sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da sta udeleženca podala trditve o obstoju denarnih sredstev na različnih bančnih računih v različnih državah, delnic in vrednostnih papirjev ter denarnih obveznosti, ki pa jih nista specificirala ter tudi nista podala podatkov o upravljalcih vrednostnih papirjev in bankah. Tem ugotovitvam sodišča prve stopnje pritožnika ne nasprotujeta. Povsem razumljiva je torej ocena sodišča prve stopnje, da je pravica tistega, ki trdi, da v skupno premoženje spadajo takšna sredstva (in obveznosti) pri neznanih bankah in upravljalcih premoženja, manj verjetna2, kar velja tako za predlagateljico kot za nasprotnega udeleženca3. Ker ima nedvomno tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes, da se to vprašanje reši4, je odločitev o napotitvah pravilna.

10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožnica narobe predstavi razloge sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1684/2014-I, ko meni, da iz obrazložitve izhaja, da znesek 1.466.857,52 EUR spada v skupno premoženje pravdnih strank.5 Z obsegom skupnega premoženja se sodišče v omenjeni sodbi ni ukvarjalo, ukvarjalo se je z zmožnostmi obeh pravdnih strank oziroma z njunimi prispevki v zakonsko skupnost. 11. Ob ugotovitvi, da so trditve udeležencev postopka nekonkretizirane, je brezpredmetno pritožbeno stališče nasprotnega udeleženca, da predlagateljica njegovim navedbam (kje jih je podal, poleg tega v pritožbi niti ne pojasni), ni nasprotovala.

12. Višje sodišče je zaradi opisanega v skladu s 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

13. Pritožnica sama krije priglašene stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 1. odstavkom 35. člena ZNP).

1 Prim.: VSL sodba in sklep I Cp 1657/2013. Glej tudi: Zvone Strajnar: Nekateri problemi v zvezi z uveljavljanjem deleža na skupnem premoženju, Pravosodni bilten 1/2004, stran 46, op. 25 in Rosina, I., Še o skupnem premoženju zakoncev, Pravnik, št. 10-12/1969, stran 358-376. 2 Na mestu je tudi opozorilo sodišča prve stopnje, da udeleženca postopka pri oblikovanju zahtevkov nista vezana na napotitveni sklep in morata poskrbeti, da bo tožbeni zahtevek ustrezno konkretiziran. 3 Očitek o neenakem obravnavanju udeležencev postopka torej ni utemeljen. 4 Nasprotni udeleženec očitno nima interesa za uveljavljanje zahtevka, da v skupno premoženje sodijo denarna sredstva 1.466.857,52 EUR, s katerimi naj bi razpolagal, kar v pritožbi predlaga predlagateljica. 5 Skupno premoženje je (le) tisto, kar je ob razpadu zakonske zveze (še) obstajalo. Skupna lastnina zakoncev namreč ni nič drugega kot lastnina (le da gre za lastnino dveh oseb na nerazdeljeni stvari). Lastninske pravice na stvari, ki je ni (več), ne more biti. V sodni praksi pa je uveljavljeno načelo realne subrogacije, po katerem so del skupnega premoženja tudi (seveda konkretne) stvari in pravice, ki so bile pridobljene z zamenjavo ali z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja.