Jedro

V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo tožene stranke obravnavati kot celoto, kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati zoperstavljanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave po 453.a členu ZPP. V obravnavani zadevi, ko je toženec v obrazloženem ugovoru zanikal svojo obveznost do tožnika v vtoževanem znesku, z navedbo, da mu je delo in pa magnetni lovilec ter regulator plačal ter predložil potrdilo o zatrjevanem plačilu in elektronsko pismo tožniku, ne moremo šteti, da se zahtevku ni upiral.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba na podlagi pripoznave se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožniku v roku 8 dni plača 503,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 498 EUR od 14. 3. 2023 dalje do plačila in od zneska 5,16 EUR pa od 14. 3. 2023 dalje do plačila ter izvršilne in nadaljnje pravdne stroške v znesku 108 EUR z zakonskimi zamudnimi od obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper navedeno sodbo na podlagi pripoznave se je pravočasno, brez opredelitve pritožbenih razlogov pritožil toženec. Kot bistveno trdi, da tožbenega zahtevka ni pripoznal. V izvršilnem postopku je sklepu o izvršbi ugovarjal. V ugovoru je natančno opisal, da je dolg do tožnika v skladu z njunim medsebojnim dogovorom oziroma po predračunu, ki mu ga je ta izdal, plačal in mu ni ničesar dolžan. Izpodbija ugotovitev v sodbi, da za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov. Odgovora na tožbo ni podal, ker je hkrati s pozivom prejel še povabilo k mediaciji, ki ga je podpisal in pričakoval, da se bo z mediacijo strinjal tudi tožnik in ni vedel, da mora na tožbo takoj odgovoriti. Prepričan je bil, da bo povabljen na sodišče in bo opravljena obravnava. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških postopka. Stroški niso obrazloženi in ne ve, kaj obsegajo.

3.Na pritožbo je odgovoril tožnik in predlagal, da se jo zavrne. Ponovno je priglasil strošek za taksi za izvršilni predlog in dopolnitev tožbe, pritožbenih stroškov pa ni priglasil.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predmet obravnavanega spora je denarni znesek, ki ne presega vrednosti 2.000 EUR. Gre torej za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), za katerega veljajo posebne določbe 30. poglavja ZPP. Velja, da so v teh sporih pritožbeni razlogi omejeni. Sodbo v sporu majhne vrednosti je mogoče izpodbijati samo zaradi absolutno zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6.Toženec smiselno uveljavlja, da pogojev za izdajo sodbe na podlagi pripoznave ni (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). V skladu s prvim odstavkom 453.a člena ZPP sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, ker se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona in če je sodišče toženo stranko ob vročitvi tožbe opozorilo na posledico iz prvega odstavka (drugi odstavek 453.a člena ZPP). Slednjega sodišče prve stopnje ni storilo. To nedvomno izhaja iz poziva Odg1V-smv-vl_d2 z dne 18. 10. 2023, ki ga je sodišče prve stopnje poslalo tožencu. Tudi sicer iz navedenega poziva ne izhaja možnost izdaje sodbe na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi. V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo tožene stranke obravnavati kot celoto, kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati zoperstavljanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave po 453.a členu ZPP. V obravnavani zadevi, ko je toženec v obrazloženem ugovoru zanikal svojo obveznost do tožnika v vtoževanem znesku, z navedbo, da mu je delo in pa magnetni lovilec ter regulator plačal ter predložil potrdilo o zatrjevanem plačilu in elektronsko pismo tožniku, ne moremo šteti, da se zahtevku ni upiral. Jasno je trdil, da vse ostalo (vtoževani znesek) tožnik od njega neutemeljeno terja. Ker je sodišče prve stopnje kljub vsemu navedenemu izdalo sodbo na podlagi pripoznave, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Toženec utemeljeno opozarja tudi, da je za svoje trditve predložil dokaze. Iz izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave namreč izhaja, da je sodišče v dokazne namene vpogledalo le listine tožnika (priloga A1 do A12) in protispisno ugotovilo, da toženec ni predložil nobenih dokazov, ki bi potrjevali njegovo trditev, da je dolg do tožnika plačal.

8.Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo (tudi zato), ker je ugotovilo, da ni razlogov, da bi podvomilo v utemeljenost tožbenega zahtevka in odločitev oprlo na 619. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Po mnenju pritožbenega sodišča te odločitve ni mogoče preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje opisalo zgolj pravno pravilo (zgornjo premiso sodniškega silogizma), ni pa navedlo odločilnih dejstev (spodnje premise), ki se podrejajo navedenemu pravnemu pravilu. To pa predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo ter zadevo v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. V takšnih primerih pritožbeno sodišče procesnih napak ne odpravlja samo.

10.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zgoraj navedene procesne kršitve odpraviti in ponovno odločiti.

-------------------------------

1http://krn.sodisce.si/userfiles/File/NAVODILA/PUND/KATALOGI_PUND/katalog_20240119/vzorci/aktivni/vpisnik101/Odg1V-smv-vl_d2.pdf

2Rok za vložitev te vloge je toženec sicer zamudil (pritožbeni razlogi, zakaj odgovora ni vložil, niso opravičljivi), neupravičeno pa je tudi pričakoval, da ga bo sodišče vabilo na glavno obravnavo, ker je v skladu s 454. členom ZPP v sporu majhne vrednosti za opravo naroka za glavno obravnavo potrebna izrecna zahteva stranke, ki pa je stranki nista podali (predlog stranke za zaslišanje ne zadošča).

3VSM sodba I Cp 1453/2013 z dne 10. 4. 2024.

4V primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave sodišče dokaznega postopka ne izvede.

5Če sodba ne vsebuje obeh premis sodniškega silogizma, se je ne da preizkusiti (glej J. Zobec v Ude, Galič (ur), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, stran 310.

6Glej J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, stran 444; N. Betetto, pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik, številka 5/2020, stran 11.