Jedro

Storilec, ki sam predlaga nadomestitev globe z deli v splošno korist, mora v postopku aktivno sodelovati ter vestno in doslednjo izpolnjevati naložene obveznosti. Najmanj, kar se pričakuje od takega storilca, je, da pravočasno obvesti, da svojih obveznosti ne bo mogel izpolniti in prosi za določitev novega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilka je dolžna plačati sodno takso za pritožbo v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Tolminu ustavilo izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist PRnk 8/2019 z dne 27.3.2020, ker se je storilka izogibala začetku opravljanja dela.

2. Zoper sklep se pritožuje storilka. Navaja, da se s postopkom probacije srečuje prvič. Povzema potek dogajanja. V prvi polovici septembra so v družini prebolevali bolezen Covid-19. O tem je obvestila CSD Nova Gorica in Probacijsko enoto Koper. Vendar se na njene dopise nobena ni odzvala. Opravila je zdravniške preglede, vendar ne do konca. Zato je bila presenečena, ko je bila s strani Doma upokojencev A. pozvana na nov zdravniški pregled v Škofji Loki. Ker ne vozi, je brezposelna, potrebuje za odhod v Škofji Loki tudi 6 do 10 ur. Ne drži zato, da bi zavrnila pregled v ambulanti v Škofji Loki, saj je predlagala, da to uredi v domači občini. Z njene strani je komunikacija kontinuirana potekala po elektronski pošti, zato ne držijo podatki Probacijske enote Koper. Opozarja, da je bila komunikacija s strani Probacijske enote neprimerna. Priznava, da 2.9.2020 nekaterih obveznosti ni izpolnila. Od takrat naprej pa je sledila popolna postopkovna zmeda, nejasna navodila s strani probacijskega svetovalca in izvajalskih organizacij ter številna nepravilna dejanja, zaradi katerih je bila časovno, finančno in osebno prizadeta ter ji je bila na ta način prizadejana škoda. Prosi, da sodišče to upošteva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se od storilca, ki sam predlaga nadomestitev globe z deli v splošno korist, pričakuje, da bo v postopku aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti. Pritožbeno sodišče, po pregledu celotnega spisa in predloženih dokazil, ugotavlja, da storilka ni ravnala na pričakovani način in je bil zato zaključek sodišče prve stopnje, da se izogiba začetku opravljanja del, pravilen. Probacijska enota je na željo pritožnice najprej odločila začetek opravljanja del v prvi izvajalski organizaciji. Ker v roku storilka ni dostavila zahtevane dokumentacije in ker je bila komunikacija s strani pritožnice pomanjkljiva, je izvajalska organizacija odstopila od izvajanja probacijske naloge. Probacijski svetovalec je nato storilki uredil drugo izvajalsko organizacijo (ne drži, da bi bila v zvezi s tem navodila nejasna), vendar tudi v tem primeru pritožnica ni izpolnila svojih obveznosti. S sklicevanjem na listine, ki jih je priložila pritožbi, pritožnica ne more prepričati, da je storila vse, kar je potrebno, da bi pričela z izvajanjem družbeno koristnega dela. Elektronska sporočila glede obveznosti v zvezi s prvo izvajalsko organizacijo so bila poslana potem, ko bi morala že pričeti z delom in potem, ko bi si že morala priskrbeti zdravniško potrdilo in izpit iz varstva pri delu. Tudi bolezen otrok se je začela po tem datumu. Najmanj, kar se pričakuje od storilca, ki je zaprosil za nadomestitev globe z delom v splošno korist je, da pravočasno obvesti, da svojih obveznosti ne bo mogel izpolniti in prosi za določitev novega roka. V zvezi z mnenjem epidemiologa, ki naj bi ga potrebovala za pridobitev zdravniškega potrdila, pritožnica ni izkazala, da ga ni mogla pravočasno pridobiti (korespondenca šele 23. septembra, torej skoraj mesec dni po predvidenem začetku del, pa še iz te korespondence izhaja, da bi lahko pritožnica poklicala kateregakoli epidemiologa v Sloveniji). Tudi glede druge izvajalske organizacije izvirajo vsa dokazila, ki jih je pritožnica priložila pritožbi iz časa, ko je izvajalska organizacija zaradi nesodelovanja pritožnice že odstopila od dogovora. Iz prepisov SMS sporočil glede termina za dogovor z Domom upokojencev pa je razvidno le to, da ob najprej določenem terminu pritožnica ni imela čas, ker naj bi bila v L. Kakšnih drugih dokazil, ki bi potrjevala, da si je aktivno prizadevala za opravljanje družbeno koristnega dela, pritožnica ni priložila. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da pritožnica svojih obveznosti ni izpolnjevala in je bilo zato treba na podlagi sedmega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustaviti izvrševanje sklepa o nadomestitvi globe z delom v splošno korist. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (168. člen v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

5. Pritožnica mora na podlagi 144. člena ZP-1 plačati sodno takso za pritožbo v znesku 20,00 EUR (tar.št. 8407 Zakona o sodnih taksah).