Jedro

Kriterij za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Toženka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi obrazložila. Tožnik namreč želi vložiti odškodninsko tožbo za nepremoženjsko škodo v obliki naklepnega protipravnega dejanja izločitve civilne družbe iz postopka odločanja o umestitvi odlagališča NSRAO zoper 99 oseb, ki so sodelovale v vseh kazenskih in predkazenskih postopkih kot osumljeni, obdolženi, sodniki ali člani senatov, tožilci, pravobranilci... Njegovo pričakovanje, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana škoda (179. člen OZ) in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, pa je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo št. Bpp 587/2011 z dne 6. 12. 2011 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem odločil, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik dne 24. 11. 2011 pri Okrožnem sodišču v Krškem vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev civilne tožbe za uveljavljanje odškodnine zaradi naklepnega protipravnega ravnanja v višini 200 tisoč EUR zoper večje število oseb, ki so poimensko naštete.

3. Organ za BPP se nato sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer na 24. člen, po katerem se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo dejstva in okoliščine o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem zadeva ne sme biti očitno nerazumna oziroma mora imeti prosilec v zadevi izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Zadeva pa mora biti tudi pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Skladno s tretjim odstavkom navedenega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Nadalje pojasni, da je tožnik zvezi z zadevo za katero prosi za BPP, na razgovoru povedal, da se zadeva nanaša na odlagališče NSRAO, in sicer, da namerava civilno tožiti 99 oseb, ki so tako ali drugače sodelovale v kazenskem, predkazenskem postopku v zvezi jemanja podkupnine, dajanja podkupnine in sodelovanja pri podkupovanju z motivom, ciljem ali dizajnom, da se civilna družba izloči iz postopka odločanja, kar pomeni kršitev Uredbe ES, druga stranka pa prejme vzročno zaradi tega podkupnino v višini cca 63 mio EUR in 2 mio EUR skozi leta. V tem drugem delu medsebojnih odnosov med akterji podkupovanja pa je šlo za sklep občinskega sveta Občine Krško, s katerim se navedeni organ pozitivno opredeli do projekta, kakor tudi do zahtev, ki jih ima namen pridobiti za to svoje dejanje, pri čemer je organ vedel ali bi moral in mogel vedeti, da javnost ni odločala in da ni bil sprejet konsenz.

4. Tožena stranka se sklicuje na določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede odškodnine in poudari, da po načelih odškodninskega prava lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode ob izpolnjenih pogojih odškodninskega delikta: - da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja; - da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode; - da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem; - da je škoda sploh nastala. Glede na navedene okoliščine pa tožena stranka ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj je njegova prošnja nerazumna. Tožnik želi vložiti odškodninsko tožbo za nepremoženjsko škodo v obliki naklepnega protipravnega dejanja izločitve civilne družbe iz postopka odločanja o umestitvi odlagališča NSRAO (zoper 99 oseb, ki so sodelovale v vseh kazenskih in predkazenskih postopkih kot osumljeni, obdolženi, sodniki ali člani senatov, tožilci, pravobranilci...). Pričakovanje tožnika, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana škoda (179. člen OZ) in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, pa je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

5. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z obširno laično tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je organ za BPP nestrokovno izvedel svoje pooblastilo, saj se sklicuje na sklep Državnega tožilstva in odločitev Okrajnega in Višjega sodišča, ki ni predmet tega postopka. Nato navaja določbe Ustave RS, ki naj bi bile kršene in opozarja na načelo zakonitosti. Meni, da so določbe OZ navedene pristransko. Poudari, da uveljavlja škodo zaradi vzroka in zaradi posledice, saj mora v svojem rojstnem kraju živeti ob za življenje nevarnem jedrskem objektu. Poimensko navaja 131 oseb kot akterje pri uporabi sredstev Zakona o prostorskem načrtovanju in Uredbe ES o izvajanju določbe Aarhurške konvencije v postopku umeščanja jedrskega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Občini Krško. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče se zato nanjo sklicuje in razlogov ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

9. Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da nima verjetnega izgleda za uspeh. Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, ne zadošča, saj mora biti izpolnjen tudi tudi t.i. materialni kriterij. Omenjeni materialni kriterij iz prvega odstavka 24. člena ZBPP v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi obrazložila in pojasnila. Sodišče ob tem še dodaja, da je tožbena navedba, da se tožena stranka pristransko sklicuje na sklep Državnega tožilstva in odločitev Okrajnega in Višjega sodišča, protispisna, saj se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne sklicuje na nikakršne odločitve. Glede na navedeno je po presoji sodišča, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. 11. Sodišče je na podlagi druge alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da tožnik ni navedel nobene okoliščine in trditve, na podlagi katerih bi bil možen sklep, da se dejansko stanje lahko dopolni z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.