Jedro

Namen nadomestil za prevoz in prehrano je v tem, da se delavcu povrnejo oziroma krijejo stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela, torej s prihodom na delovno mesto in prehrano med delom. Gre za "namensko vezan" del dohodkov, zato ni primerno, da se upoštevajo pri presoji preživninske zmožnosti posameznega od staršev.

Sodišče prve stopnje je materine prejemke pravilno ugotavljalo na podlagi povprečja v daljšem (nekajmesečnem) obdobju. Nepravilno je pritožbeno navajanje, da bi moralo upoštevati le obračun plače za mesec februar, ker je v ostalih mesecih prejela nižjo plačo zaradi varstva otrok oziroma čakanja na delo. Te okoliščine, ki so dejansko izven njene sfere, materi ne morejo biti v breme.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 9. 2021 razvezalo zakonsko zvezo med predlagateljico in nasprotnim udeležencem (I. točka izreka). Njuna otroka, mld. A. A. (rojenega leta 2012) in B. B. (rojenega leta 2014) je dodelilo v varstvo in vzgojo materi (II. točka izreka). Uredilo je stike otrok z nasprotnim udeležencem (III. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da mora za vsakega otroka plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR, prav tako mu je naložilo v plačilo še znesek zapadlih preživnin, ki znašajo za vsakega otroka 941,33 EUR (IV. točka izreka). Drugačne predloge je zavrnilo (V. točka izreka) in odločilo, da krijeta udeleženca vsak svoje stroške postopka (VI. točka izreka).

2. Zoper odločitev o preživnini (IV. točka izreka) se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščenki. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovljenih dejstev oziroma je spregledalo, da predlagateljica svojih trditev ni ustrezno dokazala. Napačno je izračunalo njen povprečni mesečni dohodek. Ta znaša okrog 930,00 EUR oziroma je bližje znesku 1.100,00 EUR, kot pa znesku 850,00 EUR, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje. Predložene listine bi moralo bolj kritično presoditi. Subvencija najemnine, ki jo prejema predlagateljica, ne znaša 200,00 EUR, temveč 253,00 EUR. To je predlagateljica v tem postopku spretno prikrila. Prav tako je zamolčala, da prejema otroški dodatek v višini 270,00 EUR. Po razvezi bodo ti zneski še višji. Njen polnoletni sin C. C., ki se še šola, prejema štipendijo v višini 400,00 EUR na mesec. Sodišče prve stopnje je "spregledalo" prihodke predlagateljice vsaj v višini 570,00 EUR. Stroškov za mld. A. A. in B. B. predlagateljica ni podkrepila z ustreznimi dokazi. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo (pravilne) plače nasprotnega udeleženca, niti ni upoštevalo njegovih realnih življenjskih stroškov. Višje preživnine, kot jo je plačeval do sedaj (120,00 EUR za otroka), ne zmore. Ne strinja se s plačilom že zapadlih obveznosti preživnine. Je prekarni delavec. Pogodba o zaposlitvi mu poteče konec leta 2021. Ko sta otroka pri njemu, zanju finančno lepo poskrbi. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve v smeri znižanja preživnine. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca. Njegovim navedbam je nasprotovala. Predlagala je zavrnitev pritožbe. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe posameznega otroka okrog 400,00 EUR. Predlagateljica je zaposlena v vrtcu in prejema mesečni dohodek v približni višini 850,00 EUR neto, povprečni dohodek nasprotnega udeleženca pa znaša 1.124,00 EUR neto (po podatkih plačilnih list iz obdobja januar – marec 2021). Glede na ugotovljene potrebe otrok in preživninske zmožnosti staršev je nasprotnemu udeležencu določilo preživnino v višini 200,00 EUR mesečno, za vsakega otroka posebej.

6. Pri ugotavljanju višine predlagateljičinih dohodkov je sodišče prve stopnje upoštevalo njeno izpovedbo in podatke predloženih plačilnih list. Neuspešne so pritožbene trditve, da je ta izračun napačen, ker so bile predlagateljici izplačane višje neto plače, torej smiselne navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri tem upoštevati tudi izplačana nadomestila za prehrano in prevoz na delo. Namen teh nadomestil je namreč v tem, da se delavcu povrnejo oziroma krijejo stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela, torej s prihodom na delovno mesto in prehrano med delom. Gre za "namensko vezan" del dohodkov, zato ni primerno, da se upoštevajo pri presoji preživninske zmožnosti posameznega od staršev. Nenazadnje pa znašajo ta nadomestila (povprečno) zgolj dobrih 70,00 EUR mesečno in na končno odločitev ne vplivajo. Nepravilno je tudi pritožbeno navajanje, da bi moralo sodišče prve stopnje pri oceni dohodkov predlagateljice upoštevati le obračun plače za mesec februar (neto izplačilo v znesku 1.091,00 EUR), saj je v ostalih mesecih prejela nižjo plačo zaradi varstva otrok oziroma čakanja na delo. Te okoliščine, ki so dejansko izven njene sfere, predlagateljici ne morejo iti v breme. Sodišče prve stopnje je njene prejemke pravilno ugotavljalo na podlagi povprečja v daljšem (nekajmesečnem) obdobju. Poleg tega velja, da četudi bi bil dohodek predlagateljice bližje znesku 1.100,00 EUR, kot trdi pritožnik, to izpodbijane odločitve ne bi spremenilo. Tudi v tem primeru bi imela predlagateljica nižje dohodke od nasprotnega udeleženca, poleg tega pa jo v večinski meri bremeni še (denarno neovrednotena) skrb za varstvo in vzgojo otrok. Odločitve sodišča prve stopnje, ki je po predlogu predlagateljice preživninsko obveznost porazdelilo med starša na polovico, s tem ne izpodbije.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je predlagateljica "zamolčala" otroški dodatek v višini 270,00 EUR mesečno. V skladu z (novejšo) sodno prakso1 se namreč pri določitvi preživninske obveznosti staršev ta otroški dodatek (več) ne upošteva. Neuspešna so tudi naziranja, da znaša mesečna subvencija najemnine, ki jo prejema predlagateljica, 253,00 EUR in ne 200,00, kot naj bi navajala in s tem zavedla sodišče. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju potreb otrok upoštevalo stroške za bivanje, in sicer v znesku 66,00 EUR mesečno. Gre za 1/3 najemnine, za katero je zapisalo, da ob upoštevanju subvencije znaša 200,00 EUR. Podatkov o višini subvencije, ki je bila pri tem upoštevana, ni navedlo. Jasnih trditev, da je omenjeni znesek najemnine in / ali delež, ki odpade na otroka, nepravilen, pritožnik ne poda. Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v tem delu konkretizirano ne izpodbija. V kontekstu otrokovih potreb torej pritožbeno polemiziranje s (pravo) višino subvencije ni uspešno. Neutemeljene (in povsem nekonkretizirane) so tudi pritožbene navedbe, da bo predlagateljica po razvezi dobila še višjo subvencijo najemnine. Iz razlogov izpodbijanega sklepa nadalje ne izhaja, da se je sodišče prve stopnje (pri določitvi preživnine) ukvarjalo s tem, da ima predlagateljica še polnoletnega sina C.C. Pritožbene navedbe, da je "pozabila" navesti, da slednji prejema štipendijo v višini 400,00 EUR, zato niso pravno relevantne. Pritožbeni očitek, ki smiselno meri na to, da sodišče prve stopnje prihodkov predlagateljice ni ustrezno ugotavljalo, ni utemeljen. Neuspešno je tudi pritožbeno zavzemanje, da je sodišče prve stopnje sprejelo predlagateljičine navedbe o višini stroškov za posameznega otroka, kljub temu, da jih ni "izkazala z dokazi". S temi navedbami nasprotni udeleženec ne more uspeti, saj v pritožbi ne navaja, kateri zneski so pretirani ali neprimerni, in zakaj. Kot je bilo že nakazano, posameznih postavk in skupnega zneska teh stroškov konkretizirano ne izpodbija. Ob tem velja, da bi se do zatrjevanih stroškov lahko opredelil, ne glede na to, ali je predlagateljica za svoje trditve predložila listinska dokazila ali ne. Drugačno naziranje ni utemeljeno.

8. Ne velja, da sodišče prve stopnje ni dosledno ugotavljalo plače nasprotnega udeleženca. V 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da znaša njegov povprečni mesečni neto dohodek (upoštevaje plačilne liste za obdobje januar – marec 2021) 1.124,00 EUR. K temu je sicer dodalo, da je nasprotni udeleženec v svoji izpovedbi povedal, da znaša njegov mesečni dohodek okrog 1.400,00 EUR neto. Ustrezno je torej predočilo podatke, ki izhajajo iz pisnih dokazil, in podatke, ki jih je pridobilo ob zaslišanju nasprotnega udeleženca. Da se je pri tem primerila napaka "pri oceni dejstev", kot navaja pritožnik, in da sodišče prve stopnje v tem delu prihaja "samo sebi v nasprotje", ne drži. Nenazadnje pritožba ne pojasni, kako bi ta razlika vplivala na znižanje preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je prav tako navedlo, da znašajo življenjski stroški nasprotnega udeleženca (brez prehrane) okrog 700,00 EUR mesečno. V nadaljevanju je tudi povzelo njegovo izpovedbo, da mora kriti še stroške prehrane, ki na mesečni ravni znašajo okrog 500,00 EUR. Vendar pa je k temu dodalo, da poleg plače prejema še plačilo za prehrano oziroma dnevnice v povprečni višini 630,00 EUR mesečno. Pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje povsem pozabilo na stroške prehrane nasprotnega udeleženca, zato ni pravilna. Navedba, da ni ugotavljalo oziroma upoštevalo njegovih realnih življenjskih stroškov, je pavšalna.

9. Neuspešno je pritožbeno izpostavljanje, da nasprotni udeleženec finančno lepo poskrbi za otroka, ko sta pri njem. Ta navedba je v kvantitativnem smislu neopredeljena, prav tako pa pritožnik ne upošteva, da otroka preživita (oziroma bosta preživela) pri njem bistveno manj časa kot pri materi. Sicer drži, da znašajo po (ugotovitvah sodišča prve stopnje) skupni stroški obeh otrok okrog 800,00 EUR. Vendar pa predlagateljica ni dolžna kriti tega celotnega zneska. Zmotno je zato pritožbeno naziranje, da ji ostane na mesec zgolj minimalni znesek denarnih sredstev. Brez ustreznih razlogov je tudi pritožbeno nasprotovanje plačilu že zapadlih zneskov preživnin. Trditev, da te terjatve s strani predlagateljice niso "izkazane", ni utemeljena. Ali bo imel nasprotni udeleženec zaposlitev tudi po 31. 12. 2021 ne vpliva na določeno preživnino. Kot oče je dolžan postoriti vse, da bo lahko izpolnjeval svoje preživninske obveznosti, torej si mora prizadevati, da bo v primeru izgube zaposlitve našel ustrezno drugo delo. Njegovo zavzemanje za znižanje preživnine, ki jo je določilo sodišče prve stopnje, torej ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je določilo primerno odškodnino, ki jo je nasprotni udeleženec zmožen zagotavljati, ne da bi bilo pri tem ogroženo njegovo lastno preživljanje.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 101. členu ZNP-1 v zvezi s 165. členom ZPP.

1 Prim. VSRS sodba II Ips 186/2014.