Jedro

Sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je izdalo sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Tudi pogoji za odločanje po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjeni, ker ima stranka zagotovljeno drugo sodno varstvo v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano 1. točko izreka navedenega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper sklep tožene stranke P 113/2011 z dne 24. 6. 2011, s katerim tožena stranka ni ugodila tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (1. točka izreka) in je tožnici naložila plačilo sodne takse v dveh zaporednih mesečnih obrokih (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da s tožbo izpodbijani akt (sklep P 113/2011) ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Sklicuje se na določbo 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1A, Ur. l. RS, št. 97/10) in zakonodajno gradivo (Poročevalec DZ, št. 00720-3/2010/9) k temu členu in navaja, da se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 določa drugače. Izpodbijani sklep, s katerim je bilo o tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odločeno v pravdni zadevi, zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

3. Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v obravnavanem primeru sodno varstvo v upravnem sporu dovoljeno po 4. členu ZUS-1. Z izpodbijanim sklepom je bila kršena njena ustavna pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, saj je tožena stranka z izpodbijanim sklepom izrecno izključila pritožbo kot nedovoljeno. Tako je prišlo do pravnega položaja, ko pravdno in upravno sodišče zavračata pristojnost. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

6. Tudi Vrhovno sodišče meni, da izpodbijani sklep ni akt, ki se v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Po presoji Vrhovnega sodišča se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki določa, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. V obravnavanem primeru je taksna obveznost nastala v pravdnem postopku z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks in ji naložila plačilo takse v obrokih. Glede na navedeno tudi po presoji Vrhovnega sodišča sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je izdalo sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo 4. člena ZUS-1. V prvem odstavku 4. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tudi če se prvostopno sodišče ni posebej opredelilo do tožbe v povezavi s 4. členom ZUS-1, to na odločitev ne vpliva, saj po presoji Vrhovnega sodišča pogoji za odločanje po tem členu ZUS-1 niso izpolnjeni, ker ima tožnica zagotovljeno drugo sodno varstvo v pravdi po 166., 168. in 363. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), čeprav je v pouku o pravnem sredstvu sklepa tožene stranke P 113/2011 navedeno drugače. 8. Pravno neupoštevno v tem postopku je pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča I Cp 3613/2009 z dne 9. 12. 2009 (v katerem je sodišče odločilo, da ni pritožbe oziroma ta ni dovoljena zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse), saj gre za očitno drugačno pravno in dejansko situacijo kot v obravnavani zadevi, kjer z izpodbijanim sklepom ni bilo ugodeno tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.