Jedro

O tem, v katerem delu se 1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi vzdržita v veljavi, bo v skladu z 2. odst. 62. čl. ZIZ odločalo sodišče v pravdnem postopku. V skladu s pravili pravdnega postopka bo pristojno sodišče odločilo tudi o delnem umiku predloga (tožbe).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19.05.1999, razveljavilo sklep o izvršbi, opr. št. Ig 99/02239 z dne 25.03.1999, v drugi točki izreka in sicer glede glavnice 102.527,50 SIT, zakonitih zamudnih obresti od zneska 102.527,50 SIT od 16.03.1999 do plačila in izvršilnih stroškov višini 22.902,44 SIT ter odločitev o tem delu zahtevka odstopilo pravdnemu sodišču. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Navedel je, da se ne strinja z razveljavitvijo sklepa o izvršbi v delu, ki se nanaša na zakonite zamudne obresti od glavnice 102.527,50 SIT od 16.03.1999 do plačila in izvršilne stroške v znesku 22.902,44 SIT. Glede na to, da je dolžnik svojo obveznost delno poravnal s plačilom v višini 102.527,50 SIT šele 02.04.1999 (datum priliva na upnikov ŽR) upnik meni, da je upravičen do zakonitih zamudnih obresti od 16.03.1999 do 02.04.1999. Glede stroškov pa je upnik navedel, da je bil predlog za izvršbo ob vložitvi v celoti utemeljen in mu zato pripadajo vsi izvršilni stroški. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izvršilni postopek ustavi za znesek glavnice 102.527,50 SIT, sklep o izvršbi pa obdrži v veljavi glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 102.527,50 SIT od 16.03.1999 do 02.04.1999 ter glede izvršilnih stroškov v višini 22.902,44 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnika z dne 02.04.1999, v katerem je ta navedel, da upnik ni upošteval vplačil. Ugovoru je priložil tudi kopijo sporočila o obremenitvi (priloga B1), iz katerega izhaja delno plačilo v višini 102.527,50 SIT. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za utemeljenega in v skladu z 2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ), odločitev glede plačanega dela glavnice, pripadajočih zakonitih zamudnih obresti in sorazmernega dela stroškov prepustilo pravdnemu sodišču. Upnik je svoj predlog za izvršbo dne 13.04.1999 delno umaknil, vendar je to storil šele po tem, ko je dolžnik zoper izdani sklep o izvršbi ugovarjal, zato sodišče prve stopnje ni moglo uporabiti določb 43. člena ZIZ in izvršilnega postopka ustaviti, pač pa je pravilno postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ. Dolžnikov ugovor namreč napada sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem je dolžniku naloženo, naj terjatev plača (1. odst. 62. člena ZIZ). O tem, v katerem delu se 1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi vzdržita v veljavi, pa bo v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ odločalo sodišče v pravdnem postopku. V skladu s pravili pravdnega postopka bo pristojno sodišče odločilo tudi o delem umiku predloga (tožbe) z dne 13.04.1999. Upnik je v pritožbi nadalje opozoril, da je sodišče prve stopnje nepravilno razveljavilo sklep o izvršbi tudi za zamudne obresti od plačanega zneska in sicer od 16.03.1999 do plačila, čeprav je bilo delno plačilo izvršeno šele 02.04.1999, ko so sredstva prispela na upnikov žiro račun. Glede na to, da iz sporočila o obremenitvi (priloga B1) izhaja, da je bilo vplačilo izvršeno 30.03.1999, bo o tem, kdaj je bila terjatev dejansko delno plačana, upoštevajoč določbo 1. odst. 318. Zakona o obligacijskih razmerjih, odločalo pravdno sodišče. Glede na to, da je dolžnik z ugovorom delno uspel in je sodišče sklep o izvršbi delno razveljavilo, je pravilna tudi odločitev, da bo o sorazmernem delu stroškov izvršilnega postopka odločalo sodišče v pravdnem postopku (prim. 3. odst. 166 člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče druge stopnje glede na navedeno zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje namreč ni našlo zatrjevanih kršitev in tudi ne bistvenih kršitev določb postopka na katere, poleg pravilne uporabe materialnega prava, pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju - ZPP/77) v zvezi s 381. členom ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 1. odst. 166. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi stroške, ki so mu nastali v zvezi s pritožbo (154. člen ZPP/77 v zvezi s 381. členom ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).