Jedro

Pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje sodišču onemogoče preizkus izpodbijanega sklepa, saj iz njegove obrazložitve ni mogoče ugotoviti, ali ugotovljena vrednost spornega predmeta tožene stranke v tej zadevi temelji na 39. členu ZPP, prvem odstavku 41. člena ZPP, drugem odstavku 41. člena ZPP ali morebiti 44. členu ZPP. Ker je sodišče ugotovilo, da je sklep Bpp 3055/2020 nezakonit in ga je s to sodbo odpravilo, je odpadla pravna podlaga, s katero je tožena stranka utemeljevala zavrnitev tožničine zaheve iz tega naslova ob predpostavki, da je bila ta nagrada pravilno odmerjena v zadevi Bpp 3055/2020. To pomeni, da se tudi sklepov Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020 ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklepi Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3055/2020 z dne 9. 12. 2021, Bpp 3053/2020 z dne 9. 12. 2021 in Bpp 3049/2020 z dne 9. 12. 2021 odpravijo v zavrnilnem delu svoje I. točke izreka in se zadeve v tem delu vrnejo istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Povzetek skupnih ugotovitev v izpodbijanih sklepih_

1. Tožena stranka je v vseh treh izpodbijanih sklepih ugotovila, da je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju Bpp) upravičencu, ki je bil v obravnavanih zadevah isti. Tožnica je bila določena za izvajanje dodeljene Bpp in je pravočasno vrnila napotnice. V obravnavanih zadevah dodelitve Bpp je tožena stranka odmerila odvetniške stroške za opravljeno delo v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015; v nadaljevanju OT) v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), v skladu s katerim je tožnica upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi ji pripadal po OT. Ugotovila je, da je vrednost odvetniške točke 0,60 EUR in da tožnica ni zavezanka za plačilo DDV.

_Povzetek sklepa Bpp 3055/2020 z dne 9. 12. 2021_

2. Z navedenim izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožnici priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje Bpp v skupni višini 2.111,28 EUR ter zavrnila višji zahtevek (I. točka izreka). Odločila je, da se odmerjene odvetniške stroške izplača iz sredstev za Bpp in nakaže na transakcijski račun odvetnice v 30 dneh od prejema e-računa (II. točka izreka). Ugotovila je še, da tožnica ni zavezanka za plačilo DDV (III. točka izreka).

3. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica v zahtevku priglasila nagrado in potrebne izdatke v zvezi z opravljenimi storitvami v zadevi II P 398/2019 Okrožnega sodišča v Ljubljani v višini 6.224,14 EUR. Pri odmeri nagrade je tožena stranka upoštevala enotno vrednost spornega predmeta v pravdnem postopku v višini 63.500,00 EUR, glede na katero je vrednost odvetniške storitve 1.000 točk po tarifni številki 18/1 OT. Po ustaljeni sodni praksi se glavni in podredni tožbeni zahtevek ne seštevata, zaradi česar po oceni tožene stranke ni podlage za odmero nagrade po seštevku vrednosti spornega predmeta v skupni višini 127.000,00 EUR (to je 2 x 63.500,00 EUR za glavni in podrejen zahtevek).

4. Tožnici je v skladu s prvo alinejo tarifne številke (v nadaljevanju tar. št.) 39/1 OT za uvodni sestanek z upravičencem v trajanju do dveh ur priznala 100 točk nagrade (4 x 25 točk za vsake pol ure sestanka). Uvodni pregled sodnega spisa in drugih listin je po presoji tožene stranke trajal do dve uri, zaradi česar je tožnici po tar. št. 39/2 OT priznala 100 točk nagrade, in sicer štirikrat po 25 točk za vsake pol ure pregleda. Ocenila je, da so nadaljnji pregledi sodnih in drugih pisanj ter izvensodni elektronski dopisi upravičencu in nasprotni stranki že zajeti v nagradi za zastopanje upravičenca.

5. Iz nadaljnje obrazložitve izhaja, da je tožnici v skladu s tar. št. 19/1 OT v zvezi s tar. št. 18/1 OT priznala za pripravo in vložitev prve pripravljalne vloge 500 točk nagrade (½ od 1.000 točk); za pripravo in vložitev druge pripravljalne vloge po tar. št. 19/2 OT 375 točk nagrade (75 % od 500 točk); za pripravo in vložitev tretje pripravljalne vloge po tar. št. 19/3 OT pa 250 točk nagrade (50 % od 500 točk). Za štiri druge vloge sodišču je tožnici v skladu s tar. št. 19/4 OT priznala 100 točk nagrade (4 x 25 točk za vsako vlogo) in 40 točk za štiri kratke dopise sodišču v skladu s tar. št. 39/4 OT (4 x 10 točk za vsak kratek dopis). Za zastopanje upravičenca na pripravljalnem naroku in hkrati prvem naroku za glavno obravnavo, ki je bil dne 26. 8. 2021, je tožena stranka po tar. št. 20/1 v zvezi s tar. št. 18/1 OT priznala 500 točk (tj. ½ od 1.000 točk); ob upoštevanju tar. št. 20/2 OT je za zastopanje upravičenca na drugem naroku, ki je bil 12. 10. 2021, priznala 250 točk nagrade (50 % od 500 točk) in za urnino na tem naroku, ki je trajal od 9:00 do 12:25 ure, je priznala 125 točk dodatka (5 x 25 točk za prve in vsake nadaljnje začete pol ure trajanja tega naroka nad eno) po prvem odstavku 6. člena OT. Tožnici je v skladu s tar. št. 4/ 3 OT v zvezi z drugo alinejo tar. št. 3/1 OT in tar. št. 18/1 OT priznala 1.100 točk (tj. ½ od 2.200 točk) enotne nagrade za sklenitev generalne sodne poravnave na naroku dne 12. 10. 2021, ki se nanaša tudi pravdni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1350/2019 in pravdni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1227/2019. V obrazložitvi navaja, da je pri odmeri te nagrade upoštevala seštevek vrednosti spornega predmeta za vse tri pravdne postopke v skupni višini 78.711,90 EUR (63.500,00 EUR + 9.211,90 EUR + 6.000,00 EUR). Zavrnila je priglašeno nagrado za ponudbo nasprotni stranki in preučitev ponudbe nasprotne stranke, saj je ocenila, da je že zajeta v nagradi za sklenjeno generalno sodno poravnavo. Prav tako je zavrnila nagrado za sodelovanje pri fotografiranju in predaji igrač, saj ni storitev zastopanja v sodnem postopku, in nagrado za končno poročilo upravičencu, ki je že zajeto v nagradi za zastopanje.

6. Tožena stranka je v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT priznala še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 78,8 točke. Zavrnila je tožničine priglašene izdatke, razvidne iz računa z dne 16. 2. 2021, za preslikavo listin v dejanski višini 36,00 EUR in stroške hitrega testiranja na COVID. Skupni znesek tožnici priznane nagrade in pavšalnih potrebnih izdatkov je 3.518,8 točke oziroma 2.111,28 EUR ob upoštevanju vrednosti ene odvetniške točke v višini 0,60 EUR.

_Povzetek sklepa Bpp 3053/2020 z dne 9. 12. 2021_

7. S sklepom Bpp 3053/2020 je tožena stranka tožnici priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje Bpp v skupni višini 62,40 EUR ter zavrnila višji zahtevek (I. točka izreka). Odločila je, da se odmerjene odvetniške stroške izplača iz sredstev za Bpp in nakaže na transakcijski račun odvetnice v 30 dneh od prejema e-računa (II. točka izreka) ter ugotovila, da tožnica ni zavezanka za plačilo DDV (III. točka izreka).

8. V obrazložitvi je navedla, da je tožnica za izvajanje Bpp v zadevi IV P 1227/2019 Okrajnega sodišča v Ljubljani priglasila 795,60 EUR nagrade in pavšalnih potrebnih izdatkov. Tožena stranka je tožnici po tar. št. 39/1 OT priznala 50 točk nagrade za uvodni sestanek z upravičencem v trajanju do ene ure, ki zadeva navedeni pravdni postopek, v trajanju do ene ure in 50 točk za uvodni pregled sodnega spisa in drugih listin v trajanju do ene ure v skladu s tar. št. 39/2 OT. Zavrnila je izvensodno vabilo upravičencu na sestanek, saj je po oceni tožene stranke že zajeto v opravljenem delu. Ugotovila je, da je bila tožnici s sklepom Bpp 3055/2020 z dne 9. 12. 2021 že priznana nagrada za generalno sodno poravnavo, ki je bila sklenjena v zadevi P 398/2019 Okrožnega sodišča v Ljubljani in je vključevala tudi zadevo, za katero je bila v tej Bpp zadevi upravičencu dodeljena Bpp. Tožnici ni priznala posebne nagrade za sklenjeno sodno poravnavo, saj je bila ta nagrada vključena v priznani nagradi za sklenjeno generalno sodno poravnavo s sklepom Bpp 3055/2020. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT je tožnici priznala potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 4 točke.

9. Zaključila je, da je skupna višina tožnici priznane nagrade in pavšalnih potrebnih izdatkov 104 točke oziroma 62,40 EUR ob upoštevanju vrednosti ene odvetniške točke v višini 0,60 EUR _Povzetek sklepa Bpp 3049/2020 z dne 9. 12. 2021_

10. S sklepom Bpp 3049/2020 je tožena stranka priznala tožnici nagrado in potrebne izdatke za izvajanje Bpp v skupni višini 62,40 EUR. Višji zahtevek je zavrnila (I. točka izreka). Odmerjene odvetniške stroške se izplača iz sredstev za Bpp in nakaže na transakcijski račun odvetnice v 30 dneh od prejema e-računa (II. točka izreka). Ugotovila je še, da tožnica ni zavezanka za plačilo DDV (III. točka izreka).

11. Tožena stranka je v obrazložitvi navedla, da je tožnica za izvajanje Bpp v zadevi IV P 1350/2019 Okrajnega sodišča v Ljubljani priglasila nagrado in potrebne izdatke v višini 795,60 EUR. Tožnici je v skladu s tar. št. 39/1 OT priznala 25 točk nagrade za uvodni sestanek z upravičencem v trajanju pol ure, ki zadeva navedeni pravdni postopek, in 75 točk za uvodni pregled sodnega spisa in drugih listin v trajanju do ure in pol po tar. št. 39/2 OT, medtem ko je po mnenju tožene stranke izvensodno vabilo upravičencu na sestanek že zajeto v opravljenem delu. Ugotovila je, da je bila tožnici s sklepom Bpp 3055/2020 z dne 9. 12. 2021 že priznana nagrada za generalno sodno poravnavo, ki je bila sklenjena v zadevi P 398/2019 Okrožnega sodišča v Ljubljani in je vključevala tudi zadevo, za katero je bila v tej Bpp zadevi upravičencu dodeljena Bpp. Posebne nagrade za sklenjeno sodno poravnavo tožnici ni priznala, saj je bila ta nagrada vključena v priznani nagradi za sklenjeno generalno sodno poravnavo s sklepom Bpp 3055/2020. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT je tožnici priznala potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 4 točke.

12. Zaključila je, da je skupna višina tožnici priznane nagrade in pavšalnih potrebnih izdatkov 104 točke oziroma 62,40 EUR ob upoštevanju vrednosti ene odvetniške točke v višini 0,60 EUR.

_Povzetek tožbenih navedb_

13. Tožnica tožbo vlaga zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in kršitve Ustave. Sodišču predlaga, da zavrnilni del sklepov tožene stranke Bpp 3055/2020, Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020 odpravi in spremeni, tako da tožničinemu zahtevku ugodi in ji poleg že priznane nagrade in potrebnih izdatkov prizna še dodatno 1.474,36 EUR po sklepu Bpp 3055/2020 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2021 dalje, 343,20 EUR po sklepu Bpp 3053/2020 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 2021 dalje in 343,20 EUR po sklepu Bpp 30149/2020 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 2021 dalje. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklepi v zavrnilnem delu odpravijo in se zadeva vrne toženi stranki v novo odločanje. Priglaša stroške postopka tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. V zvezi s sklepom tožene stranke Bpp 3055/2020 z dne 9. 12. 2021 navaja, da je bila nagrada odmerjena prenizko za 1.474,36 EUR. Do nepravilne odločitve je po mnenju tožnice prišlo, ker je tožena stranka kot vrednost spornega predmeta upoštevala zgolj vrednost primarnega zahtevka 63.500,00 EUR, ne pa tudi vrednosti podrejenega zahtevka, ki se je prav tako obravnaval. Ob sklicevanju na ustaljeno sodno prakso bi morala tožena stranka kot vrednost spora upoštevati skupno vrednost primarnega in podrejenega zahtevka v višini 127.000,00 EUR in od te vrednosti odmeriti stroške, upoštevajoč polovično tarifo za izvajanje Bpp.

15. V tožbi navaja, da je tožena stranka zaradi nepravilne ugotovitve višine vrednosti spora nepravilno priznala le 500 točk nagrade za pripravo in vložitev prve pripravljalne vloge namesto 650 točk (½ od 1300 točk), za drugo pripravljalno vlogo bi bilo pravilno 487,50 točk (tj. 75 % od 650 točk) in za tretjo pripravljalno vlogo bi ji morala po tožničinem mnenju morala priznati 375 točk (50 % od 650 točk). Navaja, da je tožena stranka nepravilno odmerila nagrado za zastopanje na pripravljalnem naroku in hkrati na prvem naroku za glavno obravnavo, ki je bil 26. 8. 2021, v višini 500 točk namesto 1300 točk. S tem v zvezi opozarja, da je pri razpisu pripravljalnega naroka in naroka za glavno obravnavo treba vrednotiti oba naroka in je odvetnik upravičen do nagrade za oba (½ od 1300 točk za zastopanje na pripravljalnem naroku in ½ od 1300 točk za zastopanje na prvem naroku). Za zastopanje na drugem naroku, ki je bil 12. 10. 2021, je bila nagrada prav tako prenizko odmerjena, saj bi ji tožena stranka morala priznati 325 točk (50 % od 650 točk).

16. Tožnica meni, da je tožena stranka pri odmeri nagrade za sklenitev generalne sodne poravnave nepravilno obračunala vrednost spornega predmeta v višini 78.711,90 EUR namesto 142.212,00 EUR, pri čemer je do nepravilne vrednosti spornega predmeta prišlo zaradi ugotovitve vrednosti spora v tej zadevi. Navaja, da tožena stranka ob upoštevanju 3. točke tar. št. 4 OT ne bi smela upoštevati povečano vrednost spora glede na to sodno poravnavo, temveč bi morala priznati vrednost sklenitve poravnave za vsak posamezni zahtevek. V obravnavni zadevi bi morala za zahtevek v višini 127.000,00 EUR priznati ½ od seštevka 1300 točk s 150 % povišanjem od 1300 točk v skupni višini 1625 točk. Za ostale zahtevke je to nagrado priglasila v zadevah Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020. Opozarja tudi na zvišanje nagrade za sklenitev sodne poravnave po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT.

17. Toženi stranki očita, da bi ji morala ob upoštevanju 2. točke tar. št. 46 OT priznati stroške za obrazloženo ponudbo nasprotni stranki z dne 29. 9. 2021 in proučitvijo ponudbe nasprotne stranke z dne 11. 10. 2021 v skupni vrednosti 100 točk. Zaradi odsotnosti iz pisarne in prisotnosti pri ogledu (fotografiranje, popis nepremičnin, predaja igrač) bi ji v skladu s 1. točko 6. člena OT morala tožena stranka priznati 75 točk urnine za sodelovanje pri ogledu v trajanju ure in pol. Po tožničinem mnenju bi ji morala tožena stranka po 4. točki tar. št. 39 OT priznati 110 točk za kratke dopise stranki z dne 22. 12. 2020, 18. 1. 2021, 28. 1. 2021, 29. 1. 2021, 10. 2. 2021, 11. 5. 2021, 26. 8. 2021, 3. 9. 2021, 6. 9. 2021 in 6. 10. 2021, saj mora stranko obveščati o narokih, ji omogočiti da sodeluje v postopku, odgovori na vloge, itd., in 100 točk za dopisa z dne 25. 8. 2021 in 30. 8. 2021 po 3. točki 39. tar. št. OT. Navaja, da bi ji tožena stranka morala priznati 50 točk za vpogled v spis 16. 2. 2021 v trajanju ene ure, 25 točk za končno poročilo stranki, stroške Covid testiranja in stroške fotokopiranja listin v višini 36,00 EUR. Zaradi nepravilne odmere tožničine nagrade so bili nepravilno odmerjeni tudi pavšalni materialni izdatki le v višini 78,80 točk namesto 201,90 točk. 18. Iz nadaljnjih tožbenih navedb je razvidno, da je tožena stranka s sklepom Bpp 3053/2020 z dne 9. 12. 2021 tožnici odmerila nagrado prenizko za 343,20 EUR. Navaja, da ji je nepravilno zavrnila ovrednotenje dopisa stranki, saj so v skladu s 3. in 4. točko 39. tar. št. OT dopisi ovrednoteni kot samostojna storitev, pri čemer je vrednost dopisa odvisna od njegove obrazloženosti, zaradi česar bi ji morala priznati 25 točk. Pojasnjuje, da je v postopek Bpp 3055/2020 priglasila le pribitek, ki se je v zvezi z generalno sodno poravnavo nanašal na postopek glede izpraznitve v višini 1000 točk. S tem v zvezi navaja, da tožena stranka ob upoštevanju 3. točke tar. št. 4 OT ne bi smela upoštevati povečano vrednost spora glede na to sodno poravnavo, temveč bi morala priznati vrednost sklenitve poravnave za vsak posamezni zahtevek. V obravnavni zadevi bi morala za zahtevek v višini 6.000,00 EUR priznati ½ od seštevka 400 točk s 150 % povišanjem od 400 točk v skupni višini 500 točk. Opozarja tudi na zvišanje nagrade za sklenitev sodne poravnave po prvi alineji 1. točke tar. št. 3 OT. Meni, da so bili materialni izdatki nepravilno obračunani v višini 2 % od 200 točk zaradi nepravilne zavrnitve priglašenih postavk.

19. Z odločitvijo tožene stranke, sprejeto s sklepom Bpp 3049/2020 z dne 9. 12. 2020, se tožnica ne strinja iz enakih razlogov, ki jih je navedla v zvezi s sklepom Bpp 3053/2020. V zvezi s sklenitvijo generalne sodne poravnave je kot razlikovalno okoliščino navedla le, da se je v obravnavani zadevi zahtevek nanašal na postopek uporabnine in stanovanjskih stroškov in da je bila vrednost spora 9.211,90 EUR.

_Povzetek odgovora na tožbo_

20. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je z izpodbijanimi sklepi odmerjeno nagrado in potrebne izdatke izplačala. Meni, da je v skladu Bpp 3055/2020 pravilno ugotovila in ustrezno obrazložila enotno vrednost spornega predmeta za odmero celotne nagrade in skupno vrednost spornega predmeta za odmero nagrade v zvezi z generalno sodno poravnavo ter se je jasno in prepričljivo opredelila, katera tožničina opravila niso samostojne odvetniške storitve. V sklepih Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020 se je jasno opredelila, zakaj tožnici ne pripada nagrada za sklenjeno sodno poravnavo. Tožbene navedbe so po mnenju tožene stranke neutemeljene. Predlaga zavrnitev tožbe.

_Sodna presoja_

21. Tožba je utemeljena.

**K I. točki izreka**

22. Predmet presoje so trije sklepi o odmeri tožničine nagrade in potrebnih izdatkov zaradi izvajanja dodeljene brezplačne pravne pomoči. Med strankama so sporni zavrnilni deli odmerjene nagrade v izpodbijanih sklepih. S tem v zvezi sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožena stranka v sklepih Bpp 3053/2020 z dne 9. 12. 2021 in Bpp 3049/2020 z dne 9. 12. 2021 zavrnila priglašeno nagrado za sklenitev generalne sodne poravnave, saj jo je tožnici priznala s sklepom Bpp 3055/2021 z dne 9. 12. 2021. To po presoji sodišča pomeni, da gre v tem delu za vsebinsko povezane zadeve, ki v navedenem delu temeljijo na isti pravni in dejanski podlagi, zaradi česar obravnavanega upravnega spora ni razdružilo zaradi ločenega obravnavanja.

23. V skladu s šestim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik za pravno pomoč upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoč. V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po OT. Po petem odstavku 17. člena ZOdv, veljavnem v času sprejema odločitve v obravnavani zadevi, je bil odvetnik, ki je izvajal storitve Bpp, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku za izvršene pravne storitve, je predpisan v OT (1. člen OT).

_Presoja sodišča v zvezi z izpodbijanim sklepom Bpp 3055/2020_

24. Med strankama ni sporno, da je bila Bpp v zadevi Bpp 3055/2020 dodeljena za zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 398/2019 in v postopku mediacije. To pomeni, da se priglašena nagrada in potrebni izdatki odmerijo v skladu s splošnim delom ter I. in VIII. poglavjem posebnega dela OT. Odmera nagrade v pravdnem postopku po VIII. poglavju in v postopku mediacije in poravnave po I. poglavju posebnega dela OT je odvisna od vrednosti spornega predmeta, kar je v obravnavani zadevi med strankama sporno. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta pa ne ureja OT, ampak Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v členih od 39 do 45. Iz navedenih določb je razvidno, da je vrednost spornega odvisna predmeta od vrste in predmeta tožbenih zahtevkov.

25. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Bpp 3055/2020 je razvidno, da je pri odmeri nagrade tožena stranka upoštevala enotno vrednost spornega predmeta v pravdnem postopku in da se glavni in podrejene tožbenih zahtevek ne seštevata. Vendar po presoji sodišča iz izpodbijane odločbe ni razvidna vrsta in predmet tožbenega zahtevka oziroma tožbenih zahtevkov, ki se je oziroma so se uveljavljali v pravdnem postopku, za katerega je bila dodeljena Bpp. Tako iz ugotovitve tožene stranke, da sta bila glavni in podrejeni tožbeni zahtevek, ni razvidno, ali je šlo v pravdni zadevi II P 398/2019 za glavni in podrejeni zahtevek v smislu, da sta bila postavljena dva zahtevka, kjer je bil predmet enega odločitev o glavni stvari, predmet drugega pa odločitev o postranskih terjatvah, ali je šlo morebiti za zahtevke v smislu primarnega in podrejenega zahtevka, pri čemer ni razvidno, ali sta se tožbena zahtevka opirala na različno ali isto dejansko in pravno podlago. Prav tako ni razvidno, ali se je morebiti v glavnem ali podrednem zahtevku v navedenem pravdnem postopku zahtevala nadomestna izpolnitev. Od vseh navedenih okoliščin pa je odvisno, po kateri določbi ZPP se določi vrednost spornega predmeta. Tožena stranka teh okoliščin v izpodbijanem sklepu Bpp 3055/2020 ni obrazložila, zaradi česar po presoji sodišča ni mogoče ugotoviti, ali je tožena stranka pravilno ugotovila vrednost spornega predmeta. Navedeno pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje sodišču onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa, saj iz njegove obrazložitve ni mogoče ugotoviti, ali ugotovljena vrednosti spornega predmeta tožene stranke v tej zadevi temelji na 39. členu ZPP1, prvem odstavku 41. člena ZPP2, drugem odstavku 41. člena ZPP3 ali morebiti 44. členu ZPP4. Sodišče še ugotavlja, da iz obrazložitve sklepa Bpp 3055/2020 ni jasno, na podlagi katere sodne prakse je bila odločitev sprejeta.

26. Tožnica utemeljeno opozarja na nepravilno ugotovitev vrednosti spornega predmeta generalne sodne poravnave. Tožena stranka je pri odmeri nagrade s tem v zvezi upoštevala seštevek vrednosti spornega predmeta za pravdne postopke Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 398/2019, Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi IV P 1350/2019 in Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi IV P 1227/2019. Pri tem je kot vrednost spornega predmeta za zadevo II P 398/2019, za katero je bila dodeljena Bpp v zadevi Bpp 3055/2020 in glede katere so bili odmerjeni sporni odvetniški stroški, upoštevala enotno vrednost spornega predmeta, za katerega je sodišče v predhodni točki obrazložitve ugotovilo, da se te ugotovitve tožene stranke ne da preizkusiti. To pomeni, da se ne da preizkusiti niti vrednosti spornega predmeta za odmero nagrade v zvezi z generalno sodno poravnavo.

27. V tožbenih navedbah tožnica utemeljeno opozarja, da je v zadevi Bpp 3055/2020 za generalno sodno poravnavo priglasila le osnovno nagrado. Sodišče je po pregledu upravnih spisov Bpp 3055/2020, Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020 ugotovilo, da je tožnica v postopku Bpp 3055/2020 priglasila le nagrado in njeno zvišanje za sklenjeno generalno sodno poravnavo v delu, ki se nanaša na zadevo II P 389/2019 Okrožnega sodišča v Ljubljani, za katero je bila Bpp v tem postopku dodeljena, v postopku Bpp 3053/2020 je s tem v zvezi priglasila nagrado in njeno zvišanje v delu, ki se nanaša na zadevo IV P 1227/2019 Okrajnega sodišča v Ljubljani, za katero mu je bila Bpp v tej zadevi dodeljena, v postopku Bpp 2049/2020 pa je priglasila nagrado in njeno zvišanje v delu, ki se nanaša na zadevo IV P 1350/2019 Okrajnega sodišča v Ljubljani.

28. Ob takem stanju stvari in upoštevanju dejstva, da se je obravnavani postopek začel na tožničino zahtevo, je po presoji sodišča tožena stranka v zadevi Bpp 3055/2020 prekoračila meje postavljenega zahtevka s tem, ko je odločila o nagradi za generalno sodno poravnavo za vse tri zadeve skupaj, kar izhaja iz obrazložitve sklepa Bpp 3055/2020. V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, namreč velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v Zakonu o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), po drugi strani pa je v skladu s 133. členom ZUP upravni organ vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu.5 Zahtevek je tisto, kar vložnik zahteve uveljavlja v svoji vlogi in kar naj bo predmet meritornega odločanja v zadevi.6 Tožena stranka je v zadevi Bpp 3055/2020 s prekoračitvijo tožbenega zahtevka kršila določbe postopka, kar je bistveno vplivalo na odločitev v zadevi.

29. Utemeljen je tožbeni ugovor, da se tožena stranka ni opredelila do povišanja nagrade v skladu s prvo alinejo 1. točke 3. tar. št. OT zaradi sklenjene generalne sodne poravnave. Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, je namreč razvidno, da je tožnica navedeno nagrado priglasila, vendar tožena stranka njene utemeljenosti ni presojala.

30. Tožena stranka v obrazložitvi sklepa Bpp 3055/2020 ni določno navedla, na katere preglede sodnih in drugih pisanj ter izvensodne elektronske dopise upravičencu in nasprotni stranki se zavrnitev nanaša, zaradi česar je onemogočena presoja sodišča, ali so bile te storitve že zajete v zastopanju opravičenca ali gre morebiti za samostojne storitve v smislu tar. št. 39 OT.

31. Prav tako sodišču ni razvidno, katere dopise in vloge je tožena stranka priznala v skladu s 4. točko 19. tar. št. OT in katere v skladu s 4. točko 39. tar. št. OT, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti, ali je s tem v zvezi pravilno priznala in odmerila tožničino nagrado.

32. Iz vseh navedenih razlogov izpodbijanega sklepa Bpp 3055/2020 ni mogoče preizkusiti, saj nima sestavin iz prvega odstavka 214. člena ZUP, skladno s katerim mora obrazložitev upravnega akta obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, ter razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Stranka v postopku ima namreč pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določeni način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.7 Navedeno pomeni, da bi tožena stranka pri odmeri obravnavane nagrade in potrebnih izdatkov morala navesti relevantna dejstva, na podlagi katerih je ugotovila vrednost spornega predmeta, določno in količinsko navesti priglašene tožničine dopise, se opredeliti do vseh priglašenih nagrad in potrebnih izdatkov in o tožničini zahtevi odločiti v okviru postavljenega zahtevka.

33. Ob takih okoliščinah stvari, ko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa Bpp 3055/2020 dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), navedeni sklep nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka 214. člena ZUP) in sklep ne vsebuje razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (5. točka 214. člena ZUP), ni možen preizkus njegove zakonitosti z vidika pravilnosti uporabe določb ZPP in OT, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

_Presoja sodišča v zvezi z izpodbijanima sklepoma Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020_

34. Sodišče pojasnjuje, da sta izpodbijana sklepa Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020 v zavrnilnem delu enaka, zaradi česar bo za oba podalo skupno obrazložitev.

35. Iz obrazložitve obeh izpodbijanih sklepov je sicer razvidno, da tožena stranka tožnici ni priznala nagrade za izvensodno vabilo upravičencu na sestanek, vendar pa tožena stranka po presoji sodišča ni določno pojasnila, na katero konkretno tožničino opravljeno storitev se odločitev o zavrnitvi navedene nagrade nanaša in kdaj je bila s tem povezana storitev opravljena. Tožnica namreč v tožbi navaja, da je priglasila dopis stranki, ki je bil po njenem mnenju ovrednoten kot samostojna storitev. Sodišče ne more preizkusiti, ali gre v navedeni situaciji za samostojno storitev ali storitev, ki se po OT vrednoti kot del storitve, ki so zajete v drugih tarifnih številkah, saj zavrnjena tožničina storitev ni določno navedena.

36. Tožena stranka je v obeh navedenih zadevah zavrnila tožničin zahtevek iz naslova sklenitve generalne sodne poravnave, saj je to nagrado priznala v zadevi Bpp 3055/2020. Tožnica v tožbi utemeljeno opozarja, da je v obravnavanih zadevah priglasila le pribitek, ki se je v zvezi s sklenjeno poravnavo nanašal na postopek zaradi izpraznitve stanovanja (vezano na Bpp 3053/2020) oziroma na postopek zaradi uporabnine in stanovanjskih stroškov (vezano na Bpp 3049/2020), kar je razvidno iz 27. in 28. točke obrazložitve te sodbe. Ker je sodišče ugotovilo, da je sklep Bpp 3055/2020 nezakonit in ga je s to sodbo odpravilo, je odpadla pravna podlaga, s katero je tožena stranka utemeljevala zavrnitev tožničine zahteve iz tega naslova ob predpostavki, da je bila ta nagrada pravilno odmerjena v zadevi Bpp 3055/2020. To pomeni, da se tudi sklepov Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020 ne da preizkusiti, saj pravne podlage za zavrnitev obravnavanega tožničinega zahtevka ni več, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

37. Ker so glede na obrazloženo izpodbijani sklepi Bpp 3055/2020, Bpp 3053/2020 in Bpp 3049/2020 nepravilni in nezakoniti, jih je sodišče zaradi bistvene kršitve določb postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom tega člena je zadevo vrnilo organu, ki je izdal izpodbijani upravni akt, v ponoven postopek, v katerem bo vezan na pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V navedenih sklepih bo morala tožena stranka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Ker je bilo treba izpodbijane sklepe iz navedenih razlogov odpraviti, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

38. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj podatki postopka glede na podano bistveno kršitev določb postopka za to ne dajejo zanesljive podlage, pri čemer tožnica ne utemeljuje, zakaj bi ji nov postopek pri pristojnem organu prizadel težko popravljivo škodo (prva točka prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

39. V obravnavani zadevi je sodišče v postopek pritegnilo stranko z interesom, ki je bil upravičenec do brezplačne pravne pomoči v vseh treh obravnavanih zadevah. Stranka z interesom je umrla 21. 3. 2023, kar izhaja iz elektronskega sporočila njenega delodajalca (zap. št. 22) in izpisa iz Centralnega registra prebivalstva (zap. št. 23). Tožena stranka je na poziv sodišča z dne 21. 6. 2023 sporočila, da v nobeni obravnavani zadevi Bpp ni bil začet postopek vračanja Bpp zoper upravičenca oziroma stranko z interesom. Ker se ob upoštevanju 50. člena ZUP postopek v primeru smrti stranke med postopkom nadaljuje le, če gre v postopku za pravice, obveznosti in pravne koristi, ki lahko preidejo na pravne naslednike, v obravnavanih zadevah pa se postopki vračanja Bpp niso začeli, sodišče v postopek ni pritegnilo morebitnih pravnih naslednikov (dedičev) stranke z interesom in jih ni pozivalo na odpoved glavni obravnavi.

40. Stranki pa sta se pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS‑1), zaradi česar je sodišče odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov.

**K II. točki izreka:**

41. Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

42. Ker je bila zadeva rešena po sodniku posamezniku brez glavne obravnave, tožnica pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika). Tožena stranka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

43. Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 V skladu s prvim odstavkom 39. člena ZPP se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. 2 V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPP se vrednosti vseh zahtevkov seštevajo, če se več zahtevkov opira na isto dejansko ali pravno podlago. 3 V skladu s drugim odstavkom 41. člena ZPP se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, če imajo tožbeni zahtevki različno dejansko in pravno podlago. 4 Prvi odstavek 44. člena ZPP določa: „Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, pa tožeča stranka v tožbi navede, da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek, se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek.“ drugi odstavek 44. člena ZPP pa določa: „V drugih primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.“ 5 Enako tudi v sklepu Vrhovnega sodišča I Up 215/2017 z dne 18. 10. 2017. 6 Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana, 2017, str. 134. 7 Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe ter možnosti pravnega in posebej sodnega varstva (Glej tudi Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 443, 1. točka).