Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da si dolžnik prizadeva za iskanje primernega stanovanja, ni razlog za odlog dovoljene izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja upnici.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe, ki se opravlja po sklepu istega sodišča z dne 6.9.1999, opr. št. In 99/00025-4, zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja v hiši ... in izterjave izvršilnih stroškov v znesku 18.724,00 SIT. Prvo sodišče je naložilo dolžniku, da mora v 15 dneh povrniti upnici nadaljnje izvršilne stroške v znesku 7.280,00 SIT.
Proti sklepu se pritožuje dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov.
V pritožbi ponovno navaja, da je invalid I.kategorije in da si išče primerno stanovanje. Nadalje navaja, da je zbolel za redko boleznijo.
Na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani vodijo njegovo evidenco in imajo podatke o njegovi bolezni.
Zaradi svoje bolezni potrebuje ustrezen bivalni prostor - vhod v stanovanje brez stopnic, mirna lega, idr., zato težko najde ustrezno stanovanje. Ko bo uspel dobiti primerno stanovanje, bo odšel iz predmetnega stanovanja.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi prvega odstavka 71.člena ZIZ je temeljni pogoj za odlog izvršbe po dolžniku izkazana verjetnost, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, hkrati pa je podan vsaj še eden od osmih navedenih posebnih pogojev. Nadalje lahko sodišče po določbi drugega odstavka 71.člena. ZIZ za tri mesece odloži izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi.
Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za odlog dovoljene izvršbe z obrazložitvijo, da dolžnik v svojem predlogu ni izkazal znatnejše škode, ki bi mu nastala z njegovo izselitvijo, niti ni kumulativno navedel nobenega upravičenega razloga za odlog izvršbe. Zato je neupoštevno ponovno navajanje dolžnika v pritožbi, da si prizadeva za iskanje primernega stanovanja, saj s tem ne more doseči odloga dovoljene izvršbe. Konkretno tudi zatrjevana bolezen dolžnika ni razlog za odlog izvršbe. Dejstvo, da zaradi tega potrebuje ustrezen bivalni prostor, izkazuje zgolj dolžnikovo namero za pridobitev sebi ustreznega stanovanja. Ker dolžniku ni uspelo izkazati pogojev za odlog izvršbe v smislu citirane določe, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.
Ker niso podani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba pritožbo dolžnika, na podlagi določbe 2.točke 365.člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.