Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zgolj dejstvo, da gre za mnenje osebnega zdravnika psihiatra še ne pomeni, da je podan dvom v resničnost mnenja. Mnenje zdravnika psihiatra je popolnoma transparentno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je podala pritožnica, saj to v obravnavanem primeru ni bilo potrebno. Tožnik se glavne obravnave zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato je podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje se ugotavlja na dan, ko bi dejanje moralo biti opravljeno.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo vrnitev v prejšnje stanje in razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Pg 296/2001 z dne 26. 04. 2002, pravdo pa vrnilo v stanje pred zamudo.
Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi kršitve določb Zakona o pravdnem postopku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (pritožbeni razlogi po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrne.
Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.
Pritožba je neutemeljena.
Držijo pritožbene navedbe, da neizkazanost vabila tožeči stranki za glavno obravnavo dne 26. 04. 2002 v nobenem primeru ne more predstavljati upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi šlo v tem primeru za nepravilno vročitev vabila in za pritožbeni razlog iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Glede na navedeno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da že samo dejstvo, da v spisu ni izkazanega vabila za tožnika za glavno obravnavo dne 26. 04. 2002, predstavlja upravičen vzrok tožnika, da se glavne obravnave ni udeležil in je torej utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, napačno. Ta ugotovitev sodišča prve stopnje pa je tudi protispisna, saj iz obrazložitve sodbe opr. št. Pg 296/2001 z dne 26. 04. 2002 izhaja, da je bila tožeča stranka na glavno obravnavo pravilno vabljena.
Vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru materialno pravno pravilna iz drugega razloga, navedenega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik od 22. 04. 2002 do 17. 05. 2002 v bolniškem staležu in se je na dan glavne obravnave 26. 04. 2002 ponovno zglasil pri zdravniku psihiatru zaradi depresivnega kriznega stanja. Tega dne je bil tožnik psihično in psihosocialno tako prizadet, da ni bil sposoben nastopati pred sodiščem. Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo na pojasnila dr. C. G., specialista psihiatra.
Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno in zaključkom sodišča prve stopnje, da iz zdravniške dokumentacije izhaja, da se tožeča stranka glavne obravnave z dne 26. 04. 2002 ni mogla udeležiti zaradi bolezni ter je bila tako psihično in psihosocialno prizadeta, da ni bila sposobna zbrano, urejeno, smiselno in ciljno reševati svojih zadev in nastopati pred sodiščem. Mnenje zdravnika specialista psihiatra dr. C. G. je javna listina, zato se domneva, da je to, kar je v njej zapisano tudi resnično (1. odstavek 224. člena ZPP). Iz zdravniškega mnenja je razvidna diagnoza depresivno stanje in zaključek zdravnika, da tožeča stranka ni bila sposobna nastopati pred sodiščem in aktivno sodelovati v postopku.
Zakonska domneva o resničnosti tistega, kar je zapisano v javni listini je izpodbojna. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (3. odstavek 224. člena ZPP). Pritožnica navaja, da je podan dvom v resničnost, pravilnost in verodostojnost mnenja dr. C. G., ker gre za osebnega psihiatra tožeče stranke in za absolutno subjektivno mnenje osebnega zdravnika specialista, ki ima subjektivni interes pri podaji mnenja. Pritožbeno sodišče z navedbami v tej smeri ne soglaša. Zgolj dejstvo, da gre za mnenje osebnega zdravnika psihiatra še ne pomeni, da je podan dvom v resničnost mnenja. Pritožnica pri tem niti ne navaja, kakšen naj bi bil subjektivni interes zdravnika psihiatra in zakaj naj bi bila podana ocena tožnikovega zdravstvenega stanja v interesu zdravnika psihiatra. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je mnenje zdravnika psihiatra dr. G. popolnoma transparentno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je podala pritožnica, saj to v obravnavanem primeru ni bilo potrebno.
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje torej, da se tožnik glavne obravnave zaradi bolezni ni mogel udeležiti in zaključilo, da je podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje ter predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pravilno ugodilo (1. odstavek 116. člena ZPP).
Tudi s pritožbenimi navedbami, da je tožeča stranka vabilo prejela že 22. 03. 2002 in takrat ni imela psihičnih težav, temveč se nanje sklicuje šele za obdobje, ko je bila obravnava opravljena, pritožnica ne more uspeti, saj se upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje ugotavlja na dan, ko bi dejanje moralo biti opravljeno, v obravnavanem primeru na dan glavne obravnave 26. 04. 2002. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik na dan glavne obravnave ni bil sposoben sodelovati v postopku pa so brezpredmetne tudi pritožbene navedbe, da bi se tožnik obravnave lahko udeležil, ker ni bil hospitaliziran.
Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo ter pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa po 2. odstavku 350. člena ZPP ni našlo nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).