Jedro

Ne glede na to, ali upnik že v samem predlogu za izvršbo predlaga več sredstev in predmetov izvršbe (začetna kumulacija) ali to stori naknadno (naknadna kumulacija), pride do atrakcije krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe za odločitev o predlogu za izvršbo.

Izrek

Za odločanje o predlogu za izvršbo je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 11.4.2001 sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo v tej zadevi, po pravnomočnosti pa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Domžalah kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. To sodišče je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je glede na določilo 35. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Upnik je namreč predlagal nadaljevanje izvršbe z novima izvršilnima sredstvoma (naknadna kumulacija), o predlogu za izvršbo pa je že odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani. Za odločanje v sporu je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Po določilu 3. odst. 34. čl. ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi in predmeti. Takšna sta tudi upnikova predloga z dne 18.8.1998 in 26.10.1998 (slednji prejet na sodišču 25.10.1999), ki ju je izvršilno sodišče v skladu z določili Sodnega reda izločilo v poseben (obravnavan) spis. Vendar pa to ne spreminja narave predloga upnika. Po določilu 35. čl. ZIZ je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Iz podatkov spisa (priloge C) je razvidno, da je bil v zadevi I 96/16389, iz katere je bila izločena obravnavana izvršba na nepremičnine, dne 15.11.1996 že izdan sklep o izvršbi na premičnine, torej je že v teku izvršba na premičnine za izterjavo iste terjatve. Glede na določilo 35.čl. ZIZ pa je v takem primeru za odločitev o predlogu (tudi o predlogu iz 3. odst. 34. čl. ZIZ o dovolitvi izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih) pristojno sodišče glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe, torej v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani. Smisel tega je, da teče za izterjavo terjatve na podlagi istega izvršilnega naslova le en postopek izvršbe, obenem pa se v ugovornem postopku tako lahko zagotovi omejitev ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Nov predlog upnika za izvršbo bi bil dopusten le v primeru umika (3. odst. 43. čl. ZIZ). Ne glede na to, ali upnik že v samem predlogu za izvršbo predlaga več sredstev in predmetov izvršbe (začetna kumulacija) ali to stori naknadno po 3.odst. 34. čl. ZIZ (naknadna kumulacija), pride do atrakcije krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe za odločitev o predlogu za izvršbo. To pa je v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani, ki se je torej napačno izreklo za nepristojno, upoštevajoč 166. čl. ZIZ.