Jedro

Inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasni, da je raba prostora omejena ter da je gradnja in rekonstrukcije gradbenih posegov ter postavitev kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste dovoljena le s soglasjem pristojne občinske službe. Hkrati pa navaja, da gre za poseg na zemljišče javne poti brez soglasja. Ker gre za dve različni pravni terminologiji zemljišč po ZCes-1, se sodišče strinja s stališčem tožbe, da gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe ter se izpodbijane odločbe v bistvenih okoliščinah glede pravne narave zemljišča, na katerem je postavljen sporni zid, kot tudi podlage za izdajo izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba inšpektorice Skupne občinske uprave občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje 061-097/2020-7 z dne 6. 7. 2021 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Medobčinska inšpektorica Skupne občinske uprave občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje (v nadaljevanju inšpekcijski organ) je z izpodbijano odločbo tožeči stranki odredila, da mora odstraniti parapetni zid z ograjo v skupni dolžni cca 30 m, ki ga je izvedla na zemljišču javne poti z oznako ... (zemlj. parc. št. 2349/10 k. o. ...) v delu, ki meji z zemlj. parc. št. 1423/3 k. o. ... in zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje, ker je poseg izveden brez soglasja upravljavca ceste (točka 1 izreka). V kolikor tožnica v odrejenem roku ne bo izvršila odrejenega ukrepa, bo pristojni organ izvedel postopek upravne izvršbe po drugi osebi, na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe (točka 2 izreka). Tožnica mora v roku treh dni po izvršitvi odrejenega dejanja o tem obvestiti pristojni organ (točka 3 izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve (točka 4 izreka). V postopku niso nastali posebni stroški (točka 5 izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je inšpekcijski organ izvedel nadzor na podlagi Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Opravil je nadzor javne poti z oznako JP ... (ki poteka po zemlj. parc. št. 2349/10 v delu, ki meji z zemlj. parc. št. 1423/3, vse k. o. ...). Upošteval je skice meritev iz leta 2014. Ugotovljeno je bilo, da je na zemljišču javne poti izveden enostavni objekt - parapetni zid z ograjo, ki je postavljen 0,50 m od robnikov. Zid je višine 0,60 m, nad njim so izvedeni kamniti stebri, višine 0,60 m. Zemljišče parc. št. 1423/3 k. o. ..., s katerim meji javna pot, je v lasti tožnice. Opravljena je bila ustna obravnava 9. 6. 2021, kjer je tožnica pojasnila, da je bil zid z ograjo postavljen pred 30 leti, ko še ni bil lastnica in da je bil postavljen v dogovoru z vaško skupnostjo, da je izveden na zemljišču v lasti občine pa je izvedela, ko so bile opravljene meritve. Inšpekcijski organ ugotavlja, da je sporni zid postavljen v nasprotju z prvim odstavkom ter tretjo in četrto alinejo 3. točke drugega odstavka 5. člena ZCes-1. Za preprečitev škodljivih vplivov posegov v prostor ob občinski cesti je ob cestah določen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas meri od zunanjega roba cestnega sveta in je pri javni poti na vsako stran širok 6m. Ugotavlja, da gre za poseg na zemljišče javne poti brez soglasja upravljavca ceste. Posegi in postavitev kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste je dovoljena le s soglasjem pristojne občinske službe za cest. Sklicuje se še na 118. člen ZCes-1.

3.Toženka se z odločitvijo strinja. Med drugim navaja drugi odstavek 97. člena ZCes-1, da so posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste. Nesporno je dejstvo, da je spori zid postavljen 0,50 m od od robnika javne poti, njegova širina znaša 0,30 m ter je tako postavljen na območju varovalnega pasu javne poti JP ... in da tožnica ne razpolaga s soglasjem občinskega upravljavca ceste za konkretni poseg v varovalni pas.

4.Tožeča stranka vlaga tožbo iz razlogov kršitve pravil postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je glede izpodbijanega akta sledila napotku toženke, ki vsebuje napačen pravni pouk. Navaja, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, ker parc. št. 1423/3 k. o. ... ne obstaja, hkrati pa da lokacija ni opredeljena z drugimi opisi. Očita nasprotje v obrazložitvi in izreku izpodbijane odločbe ter kršitev pravice do izjave, predvsem v zvezi z lokacijo spornega zidu. Toženka navaja, da je sporni zid postavljen v varovalnem pasu ceste, ne pa na zemljišču javne poti in da gre za dve ločeni zemeljski površini, pri čemer se sklicuje na terminologijo po ZCest-1 in da ni jasno, ali mora odstraniti zid na mestu, ki stoji na javni cesti, ali zid, ki stoji ob cesti, to je na varovalnem pasu ceste, saj so posegi na varovalni pas dopustni ob obstoju dodatnih predpostavk iz 97. člena ZCest-1. Zato meni, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

5.Tožnica je pojasnila v postopku, da zid tam stoji že 30 let, da je postavljen s soglasjem vaške skupnosti in da tedaj dovoljenja za postavitev zidu ni bilo potrebno pridobiti, do česar se inšpekcijski organ in toženka nista opredelila. Če je bil zid postavljen pred nastankom javne poti, kar organa nista ugotavljala, pa soglasje niti ne bi bilo mogoče pridobiti in trditev tožnice, da ni potrebno soglasje, drži. Stališče, da je za objekt potrebno pridobiti soglasje za gradnjo (ob tem, da po predpisih, veljavnih v času gradnje tako soglasje ni bilo potrebno) pomeni neustavno retroaktivnost zakona. Organa se tudi nista opredelila glede tega, ali pred 30 leti soglasje res ni bilo potrebno. Sklicuje se na primerljivo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 60/2020, kjer je bil objekt postavljen v varovalnem pasu ceste in ker je soglasje za postavitev objektov določil šele ZCest-1 (ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporabljati pa 1. 7. 2011). Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne inšpekcijskemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

6.V odgovoru na tožbo tožena stranka ugovarja dopustnost tožbe zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije toženke, ker je zavrnila pritožbo. Priznava, da gre za napačni pravni pouk toženke. Glede tožbenih navedb, ki zadevajo inšpekcijsko odločbo, se ne izreka. Nasprotuje povračilu stroškov postopka. Predlaga zavrženje tožbe.

K točki I izreka:

7.Tožba je utemeljena.

8.Uvodoma sodišče poudarja, da tožnik v tožbi kljub napačnemu pouku toženke po vsebini izpodbija odločbo inšpekcijskega organa, torej akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnice, ki se izpodbija v upravnem sporu po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato sodišče ne vidi razlogov za zavrženje tožbe, kot meni tožena stranka v odgovoru na tožbo.

9.Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da med strankama ni sporno, da tožeča stranka za postavitev spornega zidu nima soglasja. Toženka se glede tega sklicuje na določbe 97. člena ZCes-1,1 ki se nanašajo na varovalni pas ob občinski cesti, inšpekcijski organ pa se sklicuje na 5. člen ZCes-1, ki se nanaša na prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste. Sporno je, ali gre za v obravnavanem primeru za gradnjo spornega zidu na varovalnem pasu javne ceste ali pa gre za postavitev spornega zidu na zemljišču javne poti z oznako JP ...

10.V obravnavani zadevi je bil inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN)2 in 118. členu ZCes-1, pri čemer pa inšpekcijski organ ne pojasni, na kateri od v tem členu navedenih pravnih podlagah je izdal izpodbijani ukrep.3 V obrazložitvi inšpekcijski organ navaja, da gre v obravnavani zadevi za poseg na zemljišče javne poti brez soglasja upravljavca ceste in da je zato odredil odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti. Pri tem se sklicuje na prvi odstavek4 ter tretjo5 in četrto6 alinejo 3. točke drugega odstavka 5. člena ZCes-1, ki nosi naslov prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste.

11.Tožnik v tožbi izpodbija razloge izpodbijane odločbe glede ugotovitev inšpekcijskega organa, da je sporni zid postavljen na zemljišču javne poti, pri čemer navaja obrazložitev toženke, da gre v obravnavani zadevi za varovalni pas javne ceste ter smiselno očita protislovnost ugotovitev obeh organov. Glede tega se inšpekcijski organ sklicuje na skice meritev, ki so bile opravljene v letu 2014, iz katerih izhaja, da je na zemljišču javne poti izveden enostavni objekt - parapetni zid, kot je natančno definiran, in da je zemljišče parc. št. 1423/3 k. o. ..., s katerim meji javna pot, v zemljiškoknjižni lasti tožnice. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica sama izjavila, da je bila seznanjena, ko so bile opravljene meritve, da je zid postavljen na zemljišču v lasti toženke, in da je vložila vlogo za izravnavo zemljišča. Ni pa mogoče iz obrazložitve preizkusiti, ali se ta ugotovitev inšpekcijskega organa nanaša na varovalni pas javne ceste ali na javno cesto. Inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasni, da je raba prostora omejena ter da je gradnja in rekonstrukcije gradbenih posegov ter postavitev kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste dovoljena le s soglasjem pristojne občinske službe. Hkrati pa navaja, da gre za poseg na zemljišče javne poti brez soglasja. Ker gre za dve različni pravni terminologiji zemljišč po ZCes-1, se sodišče strinja s stališčem tožbe, da gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe ter se izpodbijane odločbe v bistvenih okoliščinah glede pravne narave zemljišča, na katerem je postavljen sporni zid, kot tudi podlage za izdajo izpodbijane odločbe po 118. členu ZCest-1, ne da preizkusiti, pri čemer pa sta si obrazložitvi inšpekcijskega organa in toženke glede tega tudi v očitnem nasprotju, kar pravilno poudarja tožnica.

12.Sodišče se strinja tudi z očitki tožbe, da se niti inšpekcijski organ niti toženka nista opredelila glede v postopku in v tožbi zatrjevane okoliščine, da je bil sporni zid postavljen pred 30 leti v dogovoru z vaško skupnostjo in da za postavitev takrat ni bilo potrebno soglasje toženke. Po presoji sodišča gre za bistveno okoliščino, ki vpliva na odločitev, ki pa ni razčiščena in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

13.Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1 vrnilo inšpekcijskemu organu v ponoven postopek.

14.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

15.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača tožena stranka.

16.Ker je bila zadeva rešena po sodnici brez glavne obravnave, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) znašajo skupni stroški postopka 347,70 EUR.

17.Obresti od zneska stroškov tega upravnega spora je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi z 378. členom Obligacijskega zakonika; OZ).

18.Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1Ki določa, da je v varovalnem pasu občinske ceste raba prostora omejena (prvi odstavek). Posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste (drugi odstavek). Upravljavec občinske ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza (tretji odstavek). Varovalni pas občinske cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša največ: med drugim pri javnih poteh 5 metrov (četrti odstavek). Občina lahko z odlokom predpiše manjšo širino varovalnih pasov (peti odstavek).

2Ki med drugim določa, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku.

3Inšpekcijski organ v obrazložitvi navaja, da je v določilih 118. člena ZCes-1 zapisano, da inšpektor za ceste odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti.

4Ki določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

5Ki določa, da je na cestnem svetu javne ceste je prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete ter nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete.

6Ki določa, da je prepovedano na cestnem svetu javne ceste nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o cestah (2010) - ZCes-1 - člen 5, 5/2, 5/2-3, 97, 118

Pridruženi dokumenti:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.