Jedro

Pritožba pa uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka še iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj navaja, da so tudi ostali dokazi, na katerih temelji odločitev prvostopenjskega sodišča, pridobljenih v predkazenskem postopku, na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, kar pa so dokazi, kateri morajo biti kot nedovoljeno pridobljeni dokazi izločeni. Pritožbeno sodišče s temi pritožbenimi navedbami ne more soglašati. Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je najprej izvedel obširen pripravljalni postopek ter zaslišal mladoletnika, oba oškodovanca, številne priče in izvedenca, nato pa na glavni obravnavi te dokaze še ponovil. Sklep sodišča prve stopnje ne temelji na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, ampak na vsebini izvedenih dokazov na nejavni glavni obravnavi, ko so bili mladoletnik, oba oškodovanca, priče in izvedenec zaslišani neposredno. Mladoletniku je torej storitev obeh kaznivih dejanj dokazana na zakonito pridobljenih dokazih. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo.

Izrek

I. Pritožba zagovornika mladoletnika S.C. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Murski Soboti starejšemu mladoletniku S.C. (v nadaljevanju mladoletnik) izrekel po 78. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s 1. členom Zakona o spremembi Kazenskega zakonika (KZ-1) (sprememba 375. člena KZ-1) vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva. Nadzorstvo bo nad mladoletnikom izvajal Center za socialno delo Pomurje, Enota L., po za to določenem svetovalcu, ki je dolžan vsakih 6 mesecev sodišču poročati o uspehih prevzgoje. Senat za mladoletnike je mladoletniku izrekel takšen vzgojni ukrep ob ugotovitvi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. členu KZ-1 in kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obremenjujejo stroški kazensko mladoletniškega postopka proračun.

2. Proti takemu sklepu se je pritožil mladoletnikov zagovornik "iz vseh pritožbenih razlogov". Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Mladoletnikov zagovornik je pritožbenemu sodišču še predlagal, da obvesti njega in mladoletnika o pritožbeni seji. Pritožbeno sodišče je o svoji seji obvestilo višjo državno tožilko in mladoletnikovega zagovornika. Oba sta se seje udeležila. Pritožbeno sodišče mladoletnika o seji obvešča le, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila njegova navzočnost koristna. Ker tega nista spoznala, ga v skladu z določbo četrtega odstavka 485. člena ZKP pritožbeno sodišče o pritožbeni seji ni obvestilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka uveljavlja pritožnik iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ugotavlja, da gre za nasprotje med izvedenimi dokazi v spisu, zlasti izpovedbo obeh oškodovancev in dveh nepristranskih prič, zaradi česar se izpodbijani sklep o odločilnih dejstvih ne da preizkusiti; saj mladoletnik ni bil v neposrednem kontaktu z oškodovancema. Pritožba ne konkretizira v čem se kaže nasprotje med izpovedbami oškodovancev in dvema nepristranskima pričama, torej V.L. in A.Š., ki ju omenja pritožba. Zato pritožbeno sodišče takih očitkov sodišču prve stopnje ne more preizkusiti. Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami pa pritožnik obrazlaga, in s tem tudi uvejavlja, pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga tudi sicer uveljavlja.

6. Pritožba pa uvejavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka še iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj navaja, da so tudi ostali dokazi, na katerih temelji odločitev prvostopenjskega sodišča, pridobljenih v predkazenskem postopku, na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, kar pa so dokazi, kateri morajo biti kot nedovoljeno pridobljeni dokazi izločeni. Pritožbeno sodišče s temi pritožbenimi navedbami ne more soglašati. Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je najprej izvedel obširen pripravljalni postopek ter zaslišal mladoletnika, oba oškodovanca, številne priče in izvedenca, nato pa na glavni obravnavi te dokaze še ponovil. Sklep sodišča prve stopnje ne temelji na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, ampak na vsebini izvedenih dokazov na nejavni glavni obravnavi, ko so bili mladoletnik, oba oškodovanca, priče in izvedenec zaslišani neposredno. Mladoletniku je torej storitev obeh kaznivih dejanj dokazana na zakonito pridobljenih dokazih. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo.

7. Pritožba uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, ne da bi navedla v katerem vprašanju iz 372. člena ZKP, naj bi senat za mladoletnike sodišča prve stopnje kazenski zakon prekršil. To ne izhaja niti iz njene obrazložitve. Nedoločne in neobrazložene pritožbe v tej smeri zato pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti, kršitev, na katere je dolžno paziti, pa ni našlo.

8. Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo zmotno in tudi ne nepopolno. Vsa odločilna dejstva so bila na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljena, zbrano dokazno gradivo je bilo pravilno ocenjeno, sodišče prve stopnje pa je v svojem sklepu tudi sprejemljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je mladoletniku očitno kaznivo dejanje dokazano. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema in povzema dejanske in pravne zaključke prvostopenjskega sklepa kot pravilne, v zvezi s pritožbenimi izvajanji mladoletnikovega zagovornika pa še navaja:

9. Bistvo pritožbenih navedb je v graji dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Pritožnik skuša prepričati, da mladoletnik očitanih kaznivih dejanj ni storil, saj oškodovancev ni zabodel. 10. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadenega sklepa navedlo tehtne in sprejemljive razloge o tem, zakaj ne verjame mladoletniku, ampak izpovedbam prič. Pritožbena izvajanja, ki v bistvu ne prinašajo ničesar novega, pa pravilnosti teh razlogov ne morejo ovreči. Nobenega dvoma ni, da si je mladoletnik po dogodku "noč čarovnic" v Rakičanu nabavil žepni nož, saj je o tem povedal zaslišanim pričam. Priča V.Š. je povedala, da je vedela, da je imel mladoletnik nož pri sebi, T.P. pa je videl, da je mladoletnik "štihnil" v nogo C.. Povedal je še, da je ta nož pri mladoletniku videl že prej, saj mu ga je pokazal in povedal, da ga ima za zaščito, če ga bo kdo še naprej napadal in ga bo uporabil v primeru "sile". J.R. je izpovedal, da ko so prišli s S., V. in I. na železniško postajo, mu je mladoletnik povedal, da je enega zabodel v nogo; na vprašanje kje je nož, pa mu je povedal, da ga je V. dala v torbo ter še, da je mladoletnik V. prosil, da ga skrije, kar je tudi storila. Pritožbenim navedbam v smeri izpovedb oškodovancev, da ju mladoletnik ni poškodoval in da ju tudi ni mogel, ker niso bili v stiku, prav tako ni moč pritrditi. Sodišče prve stopnje je v točki 23 ocenilo dokazno vrednost sledi, ki so bile zavarovane na puloverju in jeans hlačah, zaseženih M. C.. Iz poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) izhaja, da so našli mikrovlakna sive matirane sintetike in posamezna vlakna zeleno modre matirane sintetike, ki so enakem tekstilnim vlaknom iz večinske tkanine temno sive jakne oziroma iz njenih pletenih patentov. Posamezna mikrovlakna sive matirane sintetike, so našli tudi na obuvalih, zaseženih oškodovancu. Razultati preiskave kontaktnih mikro sledi kažejo na zelo verjeten stik jakne, zasežene mladoletniku, z obutvijo in z vrhnjimi oblačili, zaseženimi oškodovanemu M. C.. Posamezna mikro vlakna sive matirane sintetike, ki so enaka tekstilnim vlaknom iz večinske tkanine zasežene temno sive jakne od mladoletnika, so našli tudi na jeans hlačah, zaseženih oškodovanemu M. K.. Na omenjenem oblačilu so ta vlakna sicer maloštevilna, vendar vseeno ni mogoče povsem izključiti stika omenjenih jeans hlač z omenjeno jakno. Nobenega dvoma torej ni, da je bil mladoletnik v neposrednem stiku z obema oškodovancema in ju je takrat očitno tudi zabodel. Zato je takšen zaključek sodišča prve stopnje povsem pravilen in zanesljiv.

11. Po obrazloženem se pokaže, da pritožbena izvajanja mladoletnikovega zagovornika ne morejo omajati pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in je zato njegova pritožba zoper prvostopne dejanske ugotovitve neutemeljena.

12. Pri preizkusu na prvi stopnji izrečenega vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva, je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka, da ni nobenega utemeljenega razloga za njegovo spremembo v smeri pritožbenih izvajanj. Podatki, ki jih je zbralo sodišče prve stopnje, namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča kažejo, da je mladoletnik, kljub drugačnemu mnenju njegovega zagovornika, potreben strokovne pomoči in nadzorstva pristojnega centra za socialno delo. Izrečen vzgojni ukrep je še toliko bolj upravičen, ker je mladoletnik nekritičen do dejanja, saj je šele po izpovedbi priče T. P. na na javni glavni obravnavi priznal, da je zabodel M. C., ne pa tudi M. K., in ko še vedno zatrjuje, da je uporabil nož, ki ga je imel v žepu za namen ribičije, čeprav so priče povedale, da ga je nabavil zato, da bi se branil, in ko je že pred obravnavanim dogodkom z njim grozil L. P., kar je povedala priča T. L.. Prav zaradi teh okoliščin potrebuje mladoletnik strokovno pomoč in nadzorstvo, saj je na njegovo vzgojo potrebno trajneje vplivati. Spoznati mora, da je storil napako ter da se na takšen način, ko bi se dogodek lahko končal tudi tragično, ne more in ne sme reševati medsebojnih sporov. Pritožbeno sodišče pa še posebej poudarja, da mladoletnik izrečenega vzgojnega ukrepa ne sme jemati kot kazen, saj tako kot je izrečen, tudi ni njegov namen, ampak le in izključno kot pomoč in vzpodbuda in da bi dojel, da tako njegovo ravnanje ni sprejemljivo.

13. Ko torej uvejavljane pritožbeni razlogi niso podani, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu napadenega sklepa ni ugotovilo kršitev zakona iz 383. člena ZKP, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo mladoletnikovega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (391. člen v zvezi s 451. členom ZKP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP.