Jedro

Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest izhaja iz lastništva gozdnih površin.

Izrek

1. Revizija se zavrne. 2. Tožnica sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 – odločba US) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.2.2005, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 29.12.2000 (1. odstavek izreka) in odločilo, da se tožničin predlog za povrnitev stroškov upravnega spora zavrne (2. odstavek izreka). S prvostopno odločbo je prvostopni davčni organ tožnici odmeril obveznost iz kmetijstva za leto 2000 v znesku 2.040,50 SIT, in sicer za pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest na podlagi 6. člena Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni list RS, št. 38/94 do 35/03, v nadaljevanju Uredba).

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke ter jih v izpodbijani sodbi ni ponavljalo, pač pa se je nanje izrecno sklicevalo (2. odstavek 67. člena ZUS). Kot neupoštevne je zavrnilo druge tožbene ugovore, ker se ne nanašajo na odmero obveznosti, ki je predmet postopka. Pojasnilo je, da izrek o stroških temelji na določbi 16. člena ZUS z upoštevanjem odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-1-68/04 (Uradni list RS, št. 45/06), in določbe 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zoper prvostopno sodbo se tožnica pritožuje. Navaja, da ni dolžna plačati pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest. Zavod za gozdove te obveznosti nalaga brez njenega pooblastila. Predlaga, da se odločbe in sklepi odpravijo. Povrnejo naj se ji dosedanji stroški.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločba o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Po 2. odstavku 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je pritožba tožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje bila vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni odločbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Vloži se lahko zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Kot so tožnici pravilno pojasnili prvostopno sodišče in oba upravna organa, izvira za tožnico kot lastnico gozdov obveznost plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest iz 49. člena Zakona o gozdovih (ZG, Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1 in 40/06 – avtentična razlaga). Podrobneje pa je metodologija za izračun in postopek odmere pristojbine urejena z Uredbo. Pristojbine ne odmerja Zavod za gozdove, temveč davčni organ na podlagi podatkov (o območju gozdov in višini katastrskega dohodka gozdov po območjih), ki jih priskrbi Zavod za gozdove Slovenije.

Glede na navedene določbe ZG in Uredbe revizijsko sodišče pritrjuje presoji prvostopnega sodišča in upravnih organov, da je tožnica dolžna plačati odmerjeno pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožničine navedbe, da v njeno lastnino ne sme posegati nihče, in da Zavod za gozdove nima njenega pooblastila. Gre namreč za zakonsko obveznost vsakega od lastnikov gozdov v Sloveniji, ki ni odvisno od tega, ali se lastnik gozda s tako obveznostjo strinja.

Ker tožnica s tožbo ni uspela, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrnilo njen zahtevek za povračilo stroškov postopka na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo tožnice kot neutemeljeno.

K 2. točki izreka.

Ker tožnica (revidentka) ni uspela z revizijo, v skladu s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka v tem upravnem sporu.