Jedro

Obseg oziroma meje preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne nerazumnosti", ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha. Po obširni in ustaljeni upravno-sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard "očitnosti", kar pomeni, da mora v primeru, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago in zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1172/2017-6 z dne 2. 10. 2017 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Tožena stranka ugotavlja, da je prošnja prosilca nima izgledov za uspeh. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za odobritev BPP v postopku zaradi povrnitve vlaganj v stanovanjsko stavbo in gospodarska poslopja na naslovu .... - del 202, kjer živi, zoper A.A. in B.B., v postopku zaradi izpodbijanja - razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju št. SV 225/2012, sklenjene med pokojno C.C. ter D.D. in B.B., v postopku zaradi ugotovitve, da je pogodbo o dosmrtnem preživljanju šteti kot darilno pogodbo ter posledično uveljavljanje nujnega deleža, kot morebitnega izbranega odvetnika pa navedla E.E. iz Maribora.

2. Tožena stranka v zvezi z zahtevkom zaradi povrnitve vlaganj v stanovanjsko stavbo in gospodarska poslopja ugotavlja, da zadeva nima izgleda za uspeh in se pri tem sklicuje na določbo tretjega odstavka 48. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ), v skladu s katerim zastaralni rok za navedeni zahtevek teče od dne, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine. Ker v konkretnem primeru tožeča stranka v stanovanjski stavbi, v katero je po lastnih navedbah vlagala, živi, ter ima tako posest na nepremičninah, zahtevka zaradi povrnitve vlaganj ne more uveljavljati.

3. V zvezi z zahtevkom zaradi izpodbijanja - razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju tožena stranka prav tako ugotavlja, da zadeva nima izgleda za uspeh. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila sklenjena pri notarju F.F. v letu 2012 (št. pogodbe SV 225/2012) in bi jo bilo mogoče izpodbijati oziroma zahtevati njeno razveljavitev v enem letu, od kar je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma v enem letu od prenehanja sile, v vsakem primeru pa ta pravica zastara v roku treh let od dneva, ko je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena (absolutna izpodbojnost). Pri tem se sklicuje na določila Obligacijskega zakonika (OZ). Z dejstvom, da je zahtevek prosilca v skladu z določili OZ že zastaral (enoletni subjektivni rok oziroma triletni absolutni zastaralni rok od dneva sklenitve pogodbe) in da zadeva nima izgleda za uspeh pa tožena stranka utemeljuje tudi odločitev v zvezi z zahtevkom zaradi ugotovitve, da je pogodbo o dosmrtnem preživljanju šteti kot darilno pogodbo.

4. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev kot pravno nepravilno in pravno netočno, ter v absolutnem nasprotju z določbami SPZ iz OZ. Navaja, da nobena pozitivna zakonodaja, ki je veljala v času vlaganj na območju Republike Slovenije, ni določala, da vlagatelj v nepremičnino, ki jo ima v posesti, nima pa je v lasti, nima pravice proti zemljiškoknjižnemu lastniku uveljavljati lastninske pravice (v sorazmernem delu ali celoti) oziroma zahtevati povrnitev vlaganj v nepremičnine (ki ni v njegovi zemljiškoknjižni lastni) in to zgolj zato, ker je nepremičnina v njegovi posesti. Stališče organa za BPP, da lahko vlagatelj povrnitev vlaganj v nepremičnine, ki niso v njegovi lasti zahteva le v splošnem petletnem zastaralnem roku od dne, ko je izgubil posest na nepremičnini, je nepravilna in v nasprotju z zakonodajo.

5. Nepravilno je tudi stališče tožene stranke o poteku triletnega zastaralnega roka za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Enako velja tudi glede uveljavljanja tožbenih trditev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju dejansko darilna pogodba. Tožeča stranka je za pogodbo o dosmrtnem preživljanju izvedela šele v septembru 2017, kopijo te pogodbe pa je po pooblaščencu pridobila v zemljiški knjigi Okrožnega sodišča v Mariboru. Zastaralni rok za to tožbo tako teče od meseca septembra 2017 dalje. Uveljavljanje ničnosti katerekoli pogodbe pa sploh ni vezana na noben zastaralni rok. Prav tako poudarja, da je po določbah ZPP uveljavljanje ugovora zastaranja pravica dana na razpolago nasprotni stranki in ga sodišče upošteva le kadar to nasprotna stranka izrecno uveljavlja. Če tega ne uveljavlja je sodišče dolžno pravdni postopek izpeljati in razsoditi ne glede na morebitno zastaranje. Zatrjuje, da je pristop organa za BPP v neskladju z določbami, duhom in smislom ZBPP. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in prošnji tožeče stranke za dodelitev BPP ugodi oziroma podredno, da vrne zadevo v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

7. Tožba je utemeljena.

8. ZBPP v 24. členu pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoj določa tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi, s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (tako imenovan objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24l. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če so pričakovanja ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem stvari in pravno podlago.

9. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne nerazumnosti", ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha. Po obširni in ustaljeni upravno-sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard "očitnosti", kar pomeni, da mora v primeru, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago in zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.

10. V obravnavani zadevi je tožeča stranka v prošnji za BPP navedla, da prosi za BPP v več postopkih in sicer za povrnitev vlaganj v stanovanjsko stavbo v ..., v kateri živi, zaradi razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in zaradi ugotovitve, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju šteti kot darilno pogodbo, zaradi morebitnega uveljavljanja nujnega deleža. Glede vseh treh zahtevkov je tožena stranka ugotovila, da zadeve nimajo izgleda za uspeh, vendar po presoji sodišča vsebinskega preizkusa zadeve ni opravila tako, da bi standardu "očitnosti" bilo zadoščeno. To pa pomeni, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti s stališča izpolnjenosti materialnih pogojev za njeno izdajo, kar se v skladu s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ta zakon se v postopku dodelitve BPP subsidiarno uporablja v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP) v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka.

11. Pri tem sodišče opozarja, da tretjega odstavka 48. člena SPZ, na katerega je tožena stranka oprla odločitev, da tožeča stranka s postopkom zaradi povrnitve vlaganj v stanovanjsko stavbo na naslovu ... ne more biti uspešna, ker ima nepremičnino v posesti in zato zahtevka za uveljavitev povrnitve vlaganj sploh ne more vložiti, po presoji sodišča ni mogoče razlagati na način, kot je to storila tožena stranka. V skladu z obširno sodno prakso ima namreč graditelj, ki vlaga v tujo nepremičnino, proti lastniku nepremičnine obogatitveni zahtevek. Ta pa je nastal v trenutku, ko so bila vlaganja končana oziroma ko se je vrednost nepremičnine zaradi teh vlaganj povečala. Takrat je namreč prišlo do prikrajšanja, v skladu s tretjim odstavkom 48. člena SPZ pa taka terjatev z izgubo posesti le zapade.

12. Po presoji sodišča tožena stranka s stopnjo "očitnosti" tudi ni zavrnila izgledov za uspeh tožeče stranke v zvezi z razveljavitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma uveljavljanju nujnega deleža. Drži, da OZ določa subjektivni enoletni rok in objektivni rok treh let od sklenitve pogodbe za izpodbijanje izpodbojnih pogodb (99. člen OZ). Vendar pa je v obravnavani zadevi tožeča stranka v dopolnitvi prošnje za BPP tudi navedla, da želi izpodbijati navedeno pogodbo zaradi uveljavljanja nujnega deleža na nepremičninah, ki so na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju prešle na brata in svakinjo tožeče stranke. Zaradi sklenjene pogodbe ni prišlo do (zakonitega) dedovanja po materi, kar pomeni, da bi morala tožena stranka opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve v smislu aktivne legitimacije tožeče stranke (kot zakonitega dediča) za uveljavljanje ničnosti navedene pogodbe. Tožba na ugotovitev ničnosti pa, kot pravilno navaja tožeča stranka v tožbi, ni vezana na rok. Glede tega pa kot je bilo že navedeno, tožena stranka ni opravila vsebinskega preizkusa zadeve v obsegu, kot je to potrebno za to, da odločitev lahko opre na 24. člen ZBPP.

13. Upoštevaje vse navedeno je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vrnilo zadevo organu, ki je upravni akt izdal v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ ob upoštevanju okoliščin primera ponovno presoditi o utemeljenosti zaprošene BPP.

14. Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka glede na opravljena procesna dejanja in okoliščino, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, v višini določeni v pavšalnem znesku določenem v drugem odstavku 3. člena Pravilnika. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).