Jedro

Terjatev za izpraznitev in izročitev, ki vsebuje tudi kondikcijski zahtevek, ob sklenitvi pogodbe, ki je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, še ni obstajala, zato je takrat izrečeno soglasje za neposredno izvršljivost notarskega zapisa ne more pokriti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo, v katerem je upnica zahtevala izpraznitev in izročitev v predlogu za izvršbo natančno določenih poslovnih prostorov in izterjavo denarne terjatve stroškov tega izvršilnega postopka.

2. Upnica se je proti sklepu pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve pravil postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Upnik je najemodajalec po Pogodbi o najemu poslovnega prostora št. ND 000. Ker najemojemalec ni plačeval najemnine skladno s pogodbo, ki je sicer sklenjena za nedoločen čas, je upnik 10. 1. 2019 odstopil od najemne pogodbe (dopis z dne 10. 1. 2019; priloga A2). Pri tem se je skliceval na 28. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovniih prostorih – ZPSPP. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrnilo iz razloga, da je tudi v primeru odstopa od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov potrebna sodna odpoved najemne pogodbe.

6. Pritožnica nima prav, ko navaja, da je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni zavzelo razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je v obrazložitvi zavzelo razloge o odločilnih dejstvih s tem ko je navedlo, da na podlagi določb 28. člena ZPSPP upnik na podlagi notarskega zapisa, ki ga zatrjuje kot izvršilni naslov, ne more predlagati izvršbe na izpraznitev in izselitev iz poslovnih prostorov. Ali so razlogi pravilni, je stvar materialnopravnega preizkusa pravilnosti sprejete odločitve. Ta pa je pravilna in o tem je sodišče prve stopnje zavzelo zadostne razloge, ko je razložilo, da na podlagi predloženega notarskega zapisa upnik ne more zahtevati izvršbe.

7. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov po 28. členu ZPSPP učinkuje od dneva, ko je najemnik prejel odstopno izjavo, za razliko od odpovedi pogodbe po 26. členu ZPSPP, ki jo je treba podati sodno (VSRS sodba III Ips 108/2015). Vendar to za odločitev v tej pritožbeni zadevi ni bistveno, zato tudi ni podana zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka. Bistveno v tej zadevi je vprašanje, ali notarski zapis, v katerem je dolžnikovo soglasje, da je neposredno izvršljiv, predstavlja veljaven izvršilni naslov za dovolitev izvršbe. Pritožnica citira odločbe višjega sodišča, da je izvršba za izpraznitev in izselitev poslovnih prostorov na podlagi takšnega notarskega zapisa dopustna, vendar ne gre za ustaljeno sodno prakso, kar izhaja tako iz izpodbijane odločbe kot tudi pritožbe, ki obe navajata tudi drugačno odločitev (VSL sklep I Ip 1752/208).

8. Vrhovno sodišče je v podobni zadevi že odločilo (VSRS sklep III Ips 32/2019). Zadeva je drugačna od te zadeve le toliko, kolikor je šlo v zadevi pred VSRS za vprašanje neposredne izvršljivosti notarskega zapisa za terjatev izpraznitve in izročitve poslovnih prostorov iz razloga odstopa od pogodbe zaradi nepredložitve bančne garancije, medtem ko gre v tej zadevi za odstop od pogodbe zaradi neplačila najemnin skladno z najemno pogodbo. Bistveno je, da terjatev za izpraznitev in izročitev pritožnica pridobi šele na podlagi veljavnega odstopa od pogodbe. Terjatev za izpraznitev in izročitev, ki vsebuje tudi kondikcijski zahtevek, ob sklenitvi pogodbe, ki je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, še ni obstajala, zato je takrat izrečeno soglasje za neposredno izvršljivost notarskega zapisa ne more pokriti. V primeru, ko že iz pogodbe same ne izhaja, da so potrebne pravne okoliščine nastopile, je upniku odprta pot za uveljavljanje sodnega varstva zatrjevane terjatve le z uveljavitvijo dajatvenega zahtevka v pravdi (glej razloge VSRS v 15. točki obrazložitve). S tem je višje hkrati odgovorilo tudi na tisti del pritožbenih navedb, v katerih pritožnica navaja, da ji je z odločitvijo odtegnjeno sodno varstvo njene terjatve.

9. Višje sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so bile za odločitev odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Te niso bile utemeljene in ker hkrati niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.