Jedro

Že zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljici pojasnilo, da izročilna pogodba z dne 28.9.1970 ni listina, ki vsebuje veljavni pravni temelj za vknjižbo (21. čl. ZZK). V času sklepanja te pogodbe namreč izročitelj ni bil več lastnik nepremičnin, na katerih predlagateljica predlaga vknjižbo lastninske pravice.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi ter se izbriše zaznamba vložene pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ostane v veljavi zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 1899/2000 z dne 5.2.2001, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagateljice za vknjižbo lastninske pravice v vl. št. 546 k.o.. Zoper sklep se je predlagateljica pravočasno pritožila. Navaja, da je po očetu F.L. od leta 1970 lastnica in dedič, kar jasno piše v izročilni pogodbi, ki jo je z brati in sestrami tudi overila pri sodišču. Vsi očetovi potomci so takrat podpisali, da je njegova pravna naslednica glede nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1 in 2 k.o.. Če morajo biti po novem zakonu iz leta 1995 natančni podatki in številke parcel, prosi, da to uredi sodišče, iz priloženih dokazov (zemljiškoknjižnih izpiskov) pa je razvidno, da so vse parcele tudi vpisane v vl. št. 1 in 2. k.o.. Predlaga, da sodišče njenemu predlogu ugodi in jo vpiše kot lastnico nepremičnin vl. št. 546 k.o.. Pritožba ni utemeljena. Že zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljici pojasnilo, da izročilna pogodba z dne 28.9.1970 ni listina, ki vsebuje veljavni pravni temelj za vknjižbo (21. čl. Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK). V času sklepanja te pogodbe namreč izročitelj F.L. ni bil več lastnik nepremičnin, na katerih predlagateljica predlaga vknjižbo lastninske pravice. To je razvidno tudi iz zemljiškoknjižnih izpiskov (t.i. historičnih zemljiškoknjižnih izpiskov), ki jih je priložila pritožbi. Parcele, ki so sedaj vpisane v vl. št. 546 k.o., so bile že v letih 1964 in 1965 odpisane iz vložkov 1 in 2 k.o.. Zgolj dejstvo, da v izročilni pogodbi nepremičnina ni vpisana s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (21. čl. ZZK), torej ni edina ovira za vpis predlagateljičine lastninske pravice, kot ji je to prav tako pravilno pojasnilo že zemljiškoknjižno sodišče. Nepremičnine so bile denacionalizacijskemu upravičencu, sedaj že pokojnemu F.L. vrnjene šele v letu 2000 in bo to premoženje sedaj predmet zapuščinskega postopka po njem. Pritožba predlagateljice je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, istočasno pa odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. tč. 95. čl. ZZK).