Jedro

Kot poostritev prepovedi konkurence je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi sankcije za kršitev prepovedi, ki presegajo okvir v 42. členu ZGD-1 zakonsko določenih sankcij oziroma upravičenj, ki jih navedena norma daje - zahteva za odškodnino, za prepustitev poslov, sklenjenih za svoj račun kot posle, sklenjene za račun družbe, prenos koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun ali odstop pravice do odškodnine. Možnost izključitve družbenika v 18. členu družbene pogodbe, če krši pravila ZGD-1 o konkurenci pa je strožja sankcija od tistih, ki jih določa ZGD-1 v 42. členu. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožnikom, da gre za tako spremembo družbene pogodbe, ki pomeni dodatno grožnjo oziroma bremenitev družbenika za ohranitev njegovega poslovnega deleža oziroma njegovega statusa v družbi. Šlo je torej za spremembo družbene pogodbe, ki za njeno veljavnost narekuje soglasno sprejetje sklepa vseh družbenikov o spremembi družbene pogodbe skladno s tretjim odstavkom 516. člena ZGD-1.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sklepa registrskega sodišča spremenita tako, da se predlog subjekta vpisa za vpis spremembe družbene pogodbe zavrne.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdita izpodbijana sklepa registrskega sodišča.

III.Subjekt vpisa sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Registrsko sodišče je s sklepom Srg 2022/66368 z dne 13. 1. 2023 pri subjektu vpisa A. d. o. o., matična številka ...

-kot prokurista izbrisalo B. B. in C. C. z datum prenehanja pooblastila 5. 10. 2022 in vpisalo novega prokurista D. D. z datumom podelitve pooblastila 5. 10. 2022,

-kot zastopnika - direktorja izbrisalo E. E. z datumom prenehanja pooblastila 5. 10. 2022 in vpisalo novega direktorja F. F. z datumom podelitve pooblastila 5. 10. 2022,

-vpisalo spremembo družbene pogodbe z dnem 5. 10. 2022.

2.S sklepom Srg 2022/66368 z dne 23. 1. 2023 pa je registrsko sodišče dopolnilo sklep z dne 13. 1. 2023 tako, da je predlog nasprotnega udeleženca C. C. za prekinitev postopka zavrnilo (I. točka izreka) in zavrnilo nasprotni predlog nasprotnega udeleženca, da registrsko sodišče ne ugodi predlogu predlagatelja (subjekta vpisa) za vpis sprememb v sodni register (II. točka izreka).

3.Zoper navedena sklepa se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec C. C., ki je tudi družbenik subjekta vpisa. Uveljavljal je pritožbene razloge kršitev pravil postopka, napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanih sklepov in prekinitev postopka vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju.

4.V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

5.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sklep registrskega sodišča o vpisu predlaganih sprememb pri subjektu vpisa na njegov predlog Srg 2022/66368 z dne 13. 1. 2023 in sklep istega sodišča Srg 2022/66368 z dne 23. 1. 2023, s katerim je predlog nasprotnega udeleženca C. C. za prekinitev postopka zavrnilo, kot tudi nasprotni predlog nasprotnega udeleženca, da registrsko sodišče ne ugodi predlogu za vpis sprememb po predlogu subjekta vpisa v sodni register ne ugodi (slednjega je registrsko sodišče izdalo kot dopolnilni sklep) obravnavalo kot enoten sklep.

O pritožbi zoper sklep o vpisu spremembe družbene pogodbe.

6.Pritožba je utemeljena.

7.Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bil sklep o spremembi družbene pogodbe na skupščini dne 5. 10. 2022 sprejet s 77,7216 % večino glasov, proti sprejetju takega sklepa pa je glasoval le nasprotni udeleženec (sedaj pritožnik). Svojo odločitev o zadostnem kvorumu za veljaven sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe je oprlo na prvi odstavek 516. člena ZGD-1. Glede spremembe družbene pogodbe citirano določilo za veljavnost sklepa skupščine predpisuje odločitev družbenikov s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov. Vendar tretji odstavek 516. člena ZGD v primeru, če se s spremembo družbene pogodbe povečajo obveznosti družbenikov do družbe, zakon predpisuje soglasen sprejem sklepa vseh družbenikov, razen pri povečanju osnovnega kapitala. Da sodišče lahko presodi, ali je bil sklep o spremembi družbene pogodbe veljavno sprejet, mora zato presojati vsebino sprememb družbene pogodbe.

8.Pritožnik je že v vlogi z dne 4. 11. 2022 navajal, da nova družbena pogodba v prvem odstavku 18. člena predvideva kršitev prepovedi konkurence kot razlog, zaradi katerega se lahko zahteva izključitev družbenika iz družbe. To pa pomeni, da se zaostruje konkurenčna prepoved za pritožnika, ki je bil že deset let pred vstopom v družbo (subjekt vpisa) družbenik v drugi (konkurenčni) družbi, tega pa nihče ni izpostavljal kot škodljivo za družbo (subjekt vpisa). Ker se s tem zaostruje konkurenčna prepoved meni, da gre za povečanje obveznosti družbenikov in je za tako spremembo potrebno soglasje vseh družbenikov.

9.Subjekt vpisa ne izpodbija navedb nasprotnega udeleženca o vsebini sprememb družbene pogodbe v njenem 18. členu, meni pa, da se z njo ne povečujejo obveznosti družbenika do družbe (saj konkurenčna prepoved velja že po zakonu) temveč spreminja zgolj posledice kršitve konkurenčne prepovedi.

10.Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je glede na spremenjeno vsebino 18. člena pogodbe potrebno soglasje vseh družbenikov. Pravna teorija (Prelič, Zabel, Ivanjko, Podgorelec, Kobal, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 84, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, tretja knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, B. Zabel, stran 200) je že zavzela stališče, da je povečanje obveznosti družbenikov treba razumeti široko, ko gre za povečanje obveznosti v ožjem pomenu, lahko pa tudi za zmanjšanje ali odpravo koristi. Med primere v tem smislu šteje tudi poostritev konkurenčne prepovedi. Res je prepoved konkurence opredeljena že v 41. členu ZGD-1, kot to navaja subjekt vpisa, vendar je kot poostritev prepovedi konkurence po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi sankcije za kršitev prepovedi, ki presegajo okvir v 42. členu ZGD-1 zakonsko določenih sankcij oziroma upravičenj, ki jih navedena norma daje - zahteva za odškodnino, za prepustitev poslov, sklenjenih za svoj račun kot posle, sklenjene za račun družbe, prenos koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun ali odstop pravice do odškodnine. Možnost izključitve družbenika v 18. členu družbene pogodbe, če krši pravila ZGD-1 o konkurenci pa je strožja sankcija od tistih, ki jih določa ZGD-1 v 42. členu. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožnikom, da gre za tako spremembo družbene pogodbe, ki pomeni dodatno grožnjo oziroma bremenitev družbenika za ohranitev njegovega poslovnega deleža oziroma njegovega statusa v družbi. Šlo je torej za spremembo družbene pogodbe, ki za njeno veljavnost narekuje soglasno sprejetje sklepa vseh družbenikov o spremembi družbene pogodbe skladno s tretjim odstavkom 516. člena ZGD-1.

11.Tako se pokaže, da prvostopenjsko sodišče spremembe družbene pogodbe v njenem 18. členu ni presojalo, čeprav je njena vsebina med udeležencema tega registrskega postopka nesporna. Zato je materialno pravno zmotno presodilo, da za veljavno spremembo družbene pogodbe zadostuje tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov po prvem odstavku 516. člena ZGD-1.

12.Ker iz notarskega zapisnika skupščine subjekta vpisa SV 1193/22 z dne 5. 10. 2022 ne izhaja, da bi bil sklep "o sprejemu prečiščenega besedila nove družbene pogodbe v besedilu, ki je priloga temu sklepu" sprejet s soglasjem vseh družbenikov subjekta vpisa, utemeljenost zahtevka za vpis spremembe družbene pogodbe ne izhaja iz navedenega zapisnika skupščine in na njej sprejetega sklepa s 77 % večino glasov vseh družbenikov. Pogoj iz 1. točke 34. ZSReg za ugoditev zahtevku za vpis sprememb družbene pogodbe, torej ni izpolnjen.

13.Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi nasprotnega udeleženca v tem delu ugodilo in na podlagi 4. točke 39. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZSReg izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog za vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register.

O pritožbi zoper sklep o spremembi prokuristov in zakonitega zastopnika - direktorja subjekta vpisa.

14.Pritožba ni utemeljena.

15.Pritožnik v pritožbi navaja, da je v registrskem postopku predlagal prekinitev postopka vpisa v sodni register do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, to pa je po izrecnem pritožbenem pojasnilu sporni del - sprejetje nove družbene pogodbe, s katero se dviga kvalificirana večina za sprejemanje odločitev družbenikov, sprejeta z edinim namenom škodovati udeležencu, torej za naklepno škodovanje in izigravanje pritožnikove pričakovane pravice. Kot izhaja iz celotnega spisovnega gradiva, ki ga je v prvostopenjskem postopku ponudil pritožnik, spor izhaja iz razmerja dveh družbenikov v subjektu vpisa - pritožnika in njegovega očeta D. D. zaradi kršitev pogodbenih zavez slednjega iz med njima sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene v notarskem zapisu notarke G. G. opr. št. SV 541/21 (pritožnik kot preživljalec in njegov oče kot preživljanec). V pogodbi se je D. D. kot imetnik 29,83 % poslovnega deleža v družbi A. d. o. o. za čas, dokler ne bo ob njegovi smrti prišlo do prenosa poslovnega deleža na pritožnika, zavezal nanj prenesti glasovalno pravico, ki jo ima na podlagi tega poslovnega deleža. Sklicujoč se na pravno mnenje prof. dr. Saše Preliča pritožnik navedeno zavezo prenosa glasovalne pravice šteje kot dogovor pogodbenih strank o vezanosti glasovalnega upravičenja, skladno s katerim je preživljanec dolžan glasovalno upravičenje izvrševati tako, da bo uresničen preživljalčev pravni interes. D. D. pa je na skupščini dne 5. 10. 2022 za predlagane (in sprejete) sklepe glasoval v nasprotju z glasovanjem pritožnika. Njuno usklajeno glasovanje bi predstavljalo 52,10 % večino glasov na skupščini.

16.Da ima navedeno pogodbeno določilo, tudi če ga je šteti kot dogovor o vezanosti glasovalnega upravičenja, zgolj obligacijsko pravno naravo in ustvarja obligacijsko pravne učinke, nima pa neposrednih korporacijskih posledic, izhaja tako iz pravnega mnenja prof. dr. Saše Preliča v spisu kot tudi iz stališča pravne teorije (Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 159), da ima pogodba o vezanosti glasovalne pravice le obligacijsko pravni učinek med pogodbenimi strankami, oddaja glasu v nasprotju s to pogodbo pa ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine. To pa logično pomeni, da zoper skupščinski sklep iz navedenega razloga ni mogoče uveljavljati neveljavnosti (ničnost ali izpodbojnost) le-tega.

17.Sicer pa je pritožnik že v svoji pripravljalni vlogi z dne 4. 11. 2022 registrsko sodišče obvestil, da je zoper nasprotnega udeleženca vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti in izpodbojnosti spornega sklepa skupščine, s katerim je bila sprejeta "nova družbena pogodba". Vlogi je priložil tudi tožbo. Niti iz navedb v vlogi, niti iz njej priložene tožbe ne izhaja, da je pritožnik vložil tudi tožbo zaradi ugotovitve ničnosti ali izpodbijanja sklepov skupščine o odpoklicu prokuristov (2. točka dnevnega reda skupščine), o odpoklicu direktorja (3. točka dnevnega reda skupščine), o imenovanju direktorja (4. točka dnevnega reda skupščine) in imenovanju prokurista (5. točka dnevnega reda skupščine).

18.Na podlagi zgoraj obrazloženega zato ni nobenih razlogov za prekinitev registrskega postopka v zvezi z vpisom spremembe prokurista in direktorja subjekta vpisa. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno ugotovilo, da so bili sklepi skupščine o teh spremembah sprejeti po pravilnem postopku in z zadostno navadno večino skladno s prvim odstavkom 510. člena v zvezi s 505. členom ZGD-1 in da so izpolnjeni drugi pogoji iz 34. člena ZSReg za vpis v sodni register.

19.Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg) potem, ko je v tem delu uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg).

20.Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 in 19. členom ZSReg).

21.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 41, 42, 505, 510, 510/1, 516, 516/1, 516/3 Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 34