Jedro

Pogoj za izdajo sklepa o domiku je dokončnost odločbe o odobritvi pravnega posla prodaje dolžnikove nepremičnine, ne pa njena pravnomočnost. Samo trajanje naroka, na katerem je sodelovala le ena kupovalka, ne vzbuja dvoma o pravilnosti opravljene dražbe, nepravilnosti tudi ne izhajajo iz zapisnika o naroku za drugo javno dražbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnini parc. št. 111 in 222, k. o. X., last dolžnice do celote, ki sta bili prodani na drugi javni dražbi za 10.132,52 EUR, domaknilo najboljši ponudnici I. F. (I. točka izreka), po pravnomočnosti sklepa o izročitvi pa se bodo v zemljiški knjigi izbrisale vpisane pravice in bremena (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je po pooblaščencu pravočasno pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Uveljavlja, da niso bili podani pogoji za domik, ker je dolžnica zoper odločbo Upravne enote Brežice o odobritvi pravnega posla sprožila upravni spor. Meni, da bi bilo smiselno do odločitve upravnega sodišča počakati z domikom in je podan razlog za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Trdi še, da upnica kot pravna oseba ne obstaja več, ker je likvidacijski postopek končan, tako da je pod vprašajem aktivna legitimacija za vodenje tega postopka in pooblastilo za zastopanje. Tudi druga javna dražba ima hibe, o katerih je dolžnica razlogovala v tožbi zoper odločbo UE. Celotni postopek naj bi bil izveden v 14 minutah, kar napotuje, da je bil le simulacija, da ima hibe, zaradi katerih javna dražba ne more prestati preizkusa. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upnici pa naj se naloži v breme plačilo pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne glede na to, da je dolžnica v pritožbi uvodoma (pavšalno) navedla, da graja sklep v celoti, je iz vsebine pritožbe razvidno, da napada le odločitev v točki I izreka sklepa. Višje sodišče ob tem pripominja, da odločitev v II. točki izreka sklepa glede na njegovo vsebino še nima pravnega učinka.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ pogoj za izdajo sklepa o domiku dokončnost odločbe o odobritvi pravnega posla prodaje dolžnikove nepremičnine, ne pa njena pravnomočnost (1). Višje sodišče se na pravilne razloge sklicuje, dodaja pa še, da Zakon o upravnem postopku v prvem odstavku 224. člena opredeljuje, da z dokončnostjo odločbe lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače. Za konkretni primer noben zakon ne določa, da je izvajanje strankine pravice zadržano do pravnomočnosti upravne odločbe. Glede na navedeno je torej pravno nepomembno pritožbeno uveljavljanje, da je dolžnica sprožila upravni spor zoper odločbo o odobritvi pravnega posla. Pojasniti pa je treba, da v pritožbenem postopku ne more uveljavljati razlogov za odlog izvršbe, saj je odlog izvršbe zastoj, o katerem na predlog stranke odloča sodišče prve stopnje.

6. Dolžnica v pritožbi zatrjuje, da upnica kot pravna oseba ne obstaja več. Poleg tega, da v predmetni zadevi nastopata dva upnika (tretja pristopna zadeva teče po uradni dolžnosti) in dolžnica v pritožbi niti ne pove, kateri izmed upnikov naj ne bi več obstajal, je pritožbena trditev preveč pavšalna in dokazno povsem nepodprta, tako da je ni mogoče niti preizkusiti.

7. Dolžnica tudi ne more uspeti s pritožbenim zatrjevanjem hibnosti dražbe glede na to, da je bil postopek izveden v 14 minutah. Samo trajanje naroka, na katerem je sodelovala le ena kupovalka, ne vzbuja dvoma o pravilnosti opravljene dražbe, nepravilnosti tudi ne izhajajo iz zapisnika o naroku za drugo javno dražbo z dne 22. 5. 2012. Katera kršitev naj bi bila zaradi hitrosti opravljenega naroka podana, pa dolžnica niti ne pove. Višje sodišče ob tem še dodaja, da je bila dolžnica na narok za drugo javno dražbo pravilno povabljena (tega v pritožbi ne izpodbija) in je imela torej možnost spremljati potek javne dražbe ter morebitne kršitve določb postopka uveljaviti že na samem naroku. V pritožbi zatrjevane kršitve se lahko upoštevajo le, če jih brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, razen kadar gre za kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (prim. 286.b člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 369/2010 z dne 15. 12. 2011, sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 438/2008 z dne 28. 5. 2008, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 5943/2011 z dne 14. 3. 2012.