Uporaba dronov in termo kamer s strani ribiškega čuvaja

Datum

21.07.2025

Številka

07121-1/2025/894

Kategorije

Moderne tehnologije, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe brezpilotnih zrakoplovov (dronov) in termo kamere pri izvajanju ribiško čuvajske službe v naravnem okolju. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pooblastila ribiško čuvajske službe določa Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib), ki

ribiškega čuvaja ni posebej pooblastil oziroma mu zagotovil pravne podlage za izvajanje videonadzora.

IP poudarja, da vsako izvajanje videonadzora praviloma posega v pravico do zasebnosti oseb, ki se gibljejo na nadzorovanem območju, zaradi česar je pri izvajanju videonadzora (kot tudi pri vsaki drugačni obdelavi osebnih podatkov) nujno najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago in v kolikor je tak poseg dopusten, sprejeti zaščitne ukrepe, s katerimi se tak poseg zmanjša na najmanjšo možno mero. V primeru izvajanja videonadzora na način, opisan v vašem zaprosilu za mnenje, bi bil ta poseg po mnenju IP celo večji kot ob klasičnem izvajanju videonadzora, zato IP meni, da bi bilo treba tovrstno pooblastilo predvideti z zakonom. ZSRib takšne pravne podlage ne zagotavlja.

Obrazložitev:

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Iz navedenih razlogov IP v okviru tega mnenja lahko podaja zgolj splošna pojasnila.

IP pojasnjuje, da se za videonadzor v najširšem smislu šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

IP ob tem poudarja, da je ribiško čuvajska služba urejena z Zakonom o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06; v nadaljevanju: ZSRib). Skladno s prvim odstavkom 60. člena ZSRib se ta služba izvaja na podlagi javnega pooblastila. Naloga ribiškega čuvaja je med drugim skladno z 61. členom ZSRib tudi nadzor nad ribolovom po tem zakonu. V 62. členu, ki določa ukrepe ribiškega čuvaja, je v drugem odstavku določeno, da sme ribiški čuvaj zaradi dokazovanja prekrška ribiča, ki je lovil na prepovedan način, ribolovne priprave in uplenjene ribe tudi fotografirati ali posneti. ZSRib torej ribiškega čuvaja ni posebej pooblastil oziroma mu zagotovil pravne podlage za izvajanje videonadzora. Ob tem IP poudarja, da vsako izvajanje videonadzora praviloma posega v pravico do zasebnosti oseb, ki se gibljejo na nadzorovanem območju, zaradi česar je pri izvajanju videonadzora (kot tudi pri vsaki drugačni obdelavi osebnih podatkov) nujno najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago in v kolikor je tak poseg dopusten, nujno sprejeti zaščitne ukrepe, s katerimi se takšen poseg zmanjša na najmanjšo možno mero. V primeru izvajanja videonadzora na način, opisan v vašem zaprosilu za mnenje, bi bil ta poseg po mnenju IP celo večji kot ob klasičnem izvajanju videonadzora, zato IP meni, da bi bilo treba tovrstno pooblastilo predvideti z zakonom. Kot rečeno, ZSRib takšne pravne podlage ne zagotavlja.

IP posebej poudarja, da v skladu s svojimi pristojnostmi IP ne more podati svojega neobvezujočega mnenja glede obsega opravljanja nalog ribiškega čuvaja skladno z ZSRib in vam glede tega predlaga, da se obrnete na resorno ministrstvo (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

IP nadalje pojasnjuje, da lahko slike oziroma posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na sliki oziroma posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s slikami oziroma posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku. Torej, če bi bila ločljivost slik oziroma posnetkov dovolj velika in bi bilo posameznike na njih mogoče prepoznati, takšen videonadzor teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V kolikor pa posamezniki na slikah oziroma posnetkih ne bi bili določljivi, najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na slikah oziroma posnetkih ne bi nahajal določen ali določljiv posameznik. IP se ob tem splošno sprašuje, ali ne bi bilo mogoče videonadzora za namene, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje (izvajanje ribiško čuvajske službe izvajati na način, da se ob tem ne bi obdelovali osebni podatki oziroma da morebitni zajeti posamezniki ne bi bili določljivi. Ob tem navajate, da se te aktivnosti izvajajo v nočnem času, kar le še povečuje potrebo po razmisleku o izvajanju videonadzora brez obdelave osebnih podatkov.  

IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor na javnih površinah urejen v 80. člen ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da je dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne ali utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenom ni mogoče doseči  z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Vendar pa je 80. člen ZVOP-2 aplikativen zgolj v primerih, ko obdelava temelji na točkah c) – zakon in e) - opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Le v sklopu teh dveh pravnih podlag namreč nacionalna zakonodaja zahteve za obdelavo lahko podrobneje razčleni in za obdelavo predpiše dodatne pogoje. V primerih, ko torej pravno podlago za obdelavo predstavljati točki c) in e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (v konkretnem primeru je temu tako), mora upravljavec (ta je lahko tako subjekt javnega sektorja kot tudi zasebnega - kadar gre npr. za izvajalca gospodarskih javnih služb) upoštevati tudi določbe 80. člena ZVOP-2. Tako lahko videonadzor na javnih površinah izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Videonadzor smejo za javni sektor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje. Osebe ali osebje iz prejšnjega stavka mora biti izrecno pooblaščeno za izvajanje videonadzora.

IP vam glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje ponovno svetuje, da premislite, ali je za dosego želenih namenov potrebna uporaba brezpilotnih zrakoplovov na način, da so posamezniki na posnetkih določeni oziroma določljivi in ali ne bi mogli želenih namenov doseči brez obdelave osebnih podatkov posameznikov? V kolikor bi se namreč to izvajalo tako, da posamezniki na slikah oziroma posnetkih ne bi bili določljivi, v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-2 in tako tudi ne bi bilo treba izpolniti v tem mnenju pojasnjenih pogojev za zakonito izvajanje videonadzora.

IP ob tem dodaja tudi, da gre v primeru uporabe termo kamere za zaznavanje telesne temperature oseb, kar pa lahko že pomeni obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov (ki se lahko nanašajo npr. na zdravje slikane oziroma posnete osebe). Splošno prepoved njihove obdelave ureja Splošna uredba v 9. členu,  upravljavec pa lahko obdeluje tovrstne osebne podatke samo, če je podana pravna podlaga (izjema) iz drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe.

Glede uporabe brezpilotnih zrakoplovov (dronov) IP najprej pojasnjuje, da zakonodaja na področju letalstva predpisuje posebne pogoje za letenje in upravljanje z brezpilotnimi zrakoplovi. Predpisani so posebni postopki registracije (pred pričetkom uporabe brezpilotnega zrakoplova) in zahteve glede usposabljanja za upravljanje z brezpilotnimi zrakoplovi. V tem delu je pristojna Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije. Več informacij v zvezi s pogoji upravljanja z zrakoplovom v skladu s predpisi s področja letalstva (vključno z obvezno registracijo) je dostopnih na:

https://www.caa.si/brezpilotni-zrakoplovi.html.

IP nadalje pojasnjuje, da je glede uporabe brezpilotnih zrakoplovov pristojen (le) za nadzor nad samo zakonitostjo zbiranja oziroma obdelave osebnih podatkov glede na določbe Splošne uredbe. Nadzor z vidika varnosti letenja in upoštevanja drugih določb, ki urejajo letenje z brezpilotnimi zrakoplovi, kot so licence, usposabljanja in drugi pogoji za letenje, pa je v pristojnosti Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. Oba organa lahko izvajata nadzor glede na svoje pristojnosti na podlagi prejetih prijav ali po uradni dolžnosti.

Če pri snemanju z brezpilotnim zrakoplovom tako pride do zajema oseb, ki so na slikah oziroma posnetkih določljive ali do zajema drugih podatkov, prek katerih so posamezniki določljivi (npr. registrske tablice vozil, ki pripadajo posameznikom), potem je treba s posnetki ravnati v skladu s Splošno uredbo. Če pri snemanju ne pride do zajema osebnih podatkov (npr. posamezniki na slikah oziroma posnetkih niso prepoznavni), potem se pravila varstva osebnih podatkov za ravnanje s sliko oziroma posnetkom ne uporabljajo.

V skladu s 4. členom Uredbe o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 39/24) se registracija operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, katerih delovanje lahko pomeni tveganje za varnost, varovanje, zasebnost in varstvo osebnih podatkov ali okolja, izda na obrazcu iz Priloge, ki je sestavni del omenjene uredbe.

IP sklepno ponovno poudarja, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka