Jedro

Pravilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na katerega se je oprla Upravna enota, se uporabi le, če je bilo o zahtevi materialno pravnomočno odločeno. To pa ne drži, če je bil postopek formalno končan (na primer ustavljen ali predlog zavržen).

Tožeča stranka je obnovo postopka predlagala prepozno. Vlogo je poslala 14. 8. 2020, to je petnajst let po nastopu pravnomočnosti odločbe Ministrstva o izročitvi priznanic za del kmetijskega zemljišča s parcelno številko 1446/1 katastrske občine ... S tem je zamudila objektivni rok treh let po četrtem odstavku 263. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Upravna enota Brežice (v nadaljevanju: Upravna enota) je zavrgla zahtevo tožeče stranke za dokončanje postopka denacionalizacije podržavljenega premoženja A. A. Ugotovila je, da je odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano številka 464-06/236/98 z dne 18. 4. 2005 pravnomočna. Posledično je od 16. 8. 2005 pravnomočna odločitev o izročitvi priznanic za del zemljišča s parcelno številko 1446/1 katastrske občine ...

2. Pred tem je tožeča stranka dne 26. 9. 2018 vložila predlog za obnovo postopka. Upravna enota ga je zavrgla zaradi zamude tri letnega roka za njegovo vložitev. Razlog za zavrženje poznejše vloge tožeče stranke z dne 14. 8. 2020 pa je bila prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno končani zadevi.

3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju tudi: Ministrstvo) je Upravni enoti pritrdilo.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

4. Opisanemu sklepu je tožeča stranka oporekala. Prvotno je pritožbo tožeče stranke presojalo Ministrstvo za okolje in prostor, kasneje pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Upravna enota ni upoštevala predloženih dokazov. Njeno ravnanje je tožeča stranka naznanila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, kjer se vodi postopek. Tožeča stranka je oškodovana za 22.000,00 EUR.

5. V nadaljnji vlogi je še pojasnila, da vlaganj v kmetijska zemljišča ni bilo. Zanje tudi velja, da so bila pokrita z ustvarjenim dohodkom. Nepremičnina številka 366 katastrske občine ... ni bila obremenjena in je bilo zmotno pripisana družbi B., d. o. o. Stavbno zemljišče pri Splošni bolnišnici C. pa je bilo uradno ocenjeno po višji ceni, Upravna enota pa je s pomočjo odvetnice tožeče stranke dosegla minimalno izplačilo.

6. Na tožbo se tožena stranka ni odzvala, Center za socialno delo je poudaril, da pritožbe obravnavajo pristojna ministrstva. Za kmetijska zemljišča je to Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospodarska družba B., d. o. o. pa je opozorila, da tožeča stranka nima pravnega interesa ne za zahtevo, ne za tožbo v tem upravnem sporu.

**Sojenje brez glavne obravnave**

7. S soglasjem strank je sodišče razsodilo na podlagi njihovih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-12). Slednji so se namreč odpovedale (listovne številke spisa 55, 56, 64, 65, 66 in 67; drugi odstavek 279.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**Dokazni postopek**

8. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

9. Tožeča stranka je z vlogama z dne 18. 11. 2021 in 17. 2. 2022 sodišču izročila pismi, datirani 16. 11. 2021 in 17. 11. 2021 (prilogi A5 in A6), prošnjo z dne 5. 11. 2021 (priloga A7), laboratorijski izvid z dne 4. 11. 2021 (priloga A8), dopis D. D. z dne 7. 7. 2021 (priloga A10) in izris zemljišča številka 366 katastrske občine ... z dne 15. 12. 2021 (priloga A11).

10. Omenjenih listin sodišče ni vzelo v obzir. Vse so nastale po izdaji izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).3 Poleg tega niso bile izročene pravočasno, to je s tožbo.4 Končno niti ne bi pripomogle k rešitvi tega upravnega spora. Kot bo vidno iz nadaljnje utemeljitve, so ključni odgovori na vprašanja postopkovne narave (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

11. Prebralo pa je ostale listine tožeče stranke (priloge A1 do A5) in upravni spis številka 321-269/92. **Materialno pravo**

12. Izpodbijani sklep je bil izdan v okviru denacionalizacije. Slednjega ureja Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen5). Ta je predpisal, da se v postopkih za uveljavljanje pravic uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP6),7 če sam ne določa drugače (drugi odstavek 6. člena ZDen).

13. Organ najprej preizkusi zahtevo in jo med drugim s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

14. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo (260. člen ZUP). Lahko jo predlaga stranka ali pa se začne po uradni dolžnosti (prvi odstavek 261. člena ZUP); državni tožilec in državni odvetnik pa le, če odločba posega v javne koristi (peti odstavek 261. člena ZUP). Stranka lahko to stori v enem mesecu od dneva od nastopa navezne okoliščine8 (prvi odstavek 263. člena ZUP), po preteku treh let od dokončnosti odločbe pa se obnova ne more več predlagati (četrti odstavek 263. člena ZUP). Izjema je lahko, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; če temelji odločba na sodbi, pa je sodba pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena; če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil (peti odstavek 263. člena ZUP).

15. O zahtevah po ZDen odločajo organi, ki jih ta določa (52. člen ZDen). Za pravna sredstva so tako pristojni organi po splošnih procesnih oziroma organizacijskih predpisih (53. člen ZDen). Pritožbe zoper denacionalizacijske odločbe upravnih enot o kmetijskih zemljiščih presoja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1. točka 57. člena ZDen).

**K I. točki izreka**

16. Tožba ni utemeljena.

17. Osrednja tožbena očitka sta naslednja. Tožeča stranka je prepričana, da je o njeni pritožbi odločalo nepristojno ministrstvo. Po njenem mnenju je Upravna enota prezrla njene dokaze in jo s tem oškodovala. Zaradi tega se je obrnila še na Nacionalni preiskovalni urad.

18. Zahtevo za denacionalizacijo je tožeča stranka vložila 26. 9. 1990 in jo dopolnila 26. 8. 1992. Nanašala se je predvsem na kmetijska zemljišča, ki so bila podržavljena A. A. Postopek v tem delu se je po dogovoru končal z odločbo Ministrstva o izročitvi priznanic. Ta je postala pravnomočna 16. 8. 2005. 19. Prvič je tožeča stranka predlagala obnovo postopka dne 26. 9. 2018. Upravna enota jo je zavrgla kot prepozno.

20. Dne 14. 8. 2020 je tožeča stranka na Upravno enoto naslovila pisanje z naslovom „Dokončanje denacionalizacijskega postopka A. A., ...“. Kot predmet je opredelila napako v zemljiško knjižnem postopku. Vloga se je nanašala na kmetijsko zemljišče, na del s parcelno številko 1446/1 katastrske občine ... (prej: številka ... katastrske občine ...; tožeča stranka jo je poimenovala ...). Upravna enota je to vlogo štela za drug predlog za obnovo postopka.

21. Tudi ta, drug predlog za obnovo postopka, je Upravna enota zavrgla. Sklenila je, da gre za ponovno odločanje o pravnomočno zaključeni zadevi (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Ministrstvo se je strinjalo.

22. Ni dvoma, da se vloga tožeče stranke z dne 14. 8. 2020 nanaša samo na kmetijsko zemljišče. V tem pogledu je predlog na prvi stopnji obravnavala Upravna enota (1. točka prvega odstavka 54. člena ZDen), za pritožbo pa je bilo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1. točka 57. člena ZDen).9 Z drugimi besedami, Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj: Ministrstvo za naravne vire in prostor) presoja pritožbe zoper odločbe o zahtevah za denacionalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb, stavbnih zemljišč (3. točka 57. člena ZDen) in ne kmetijskih zemljišč.10

23. Dejstvo, da je Upravna enota napačno napotila tožečo stranko na Ministrstvo za okolje in prostor povedanega ne spremeni. Na slednje je tožeča stranka naslovila svojo pritožbo, poslala pa jo je Upravni enoti. Zmotnemu pravnemu pouku torej ni sledila. Ministrstvo je ob smiselni uporabi petega odstavka 65. člena ZUP pritožbo sprejelo kot pravočasno.11

24. Tožbeni pomislek o nepristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano torej ni osnovan (1. točka 57. člena ZDen).

25. Kar pa se tiče neupoštevanja dokazov, oškodovanja tožeče stranke in prijavi na Nacionalni preiskovalni urad, sodišče pripominja, da te navedbe merijo na obnovitvene razloge (1. do 10. točka 260. člena ZUP). Toda zahteva tožeče stranke je bila zavržena in ni bila vsebinsko obravnavana.

26. Sklep o zavrženju vloge tožeče stranke z dne 14. 8. 2020 je pravilen, vendar po drugi podlagi, kot jo je utemeljila Upravna enota.

27. Načelo pravnomočnosti po 158. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava12) je odsev pravice do učinkovitega sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in načela pravne države (2. člen Ustave). Tako je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen ZUP). To pravilo je uresničeno v prvem odstavku 225. člena ZUP.

28. Prvina opisane pravnomočnosti je prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem). S tem je omogočeno, da se stranke zanesejo na odločitev sodišča.13 Tako v pravico ali obveznost, naloženo s posamičnim aktom, ni dovoljeno poseči, saj bi to omajalo zaupanje v pravni red.14 Spoštovanje pravnomočnosti pomeni vezanost na vsebino pravnomočne odločbe.15

29. Zapisano velja tudi za upravne postopke, vendar v omejenem obsegu. Pravilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na katerega se je oprla Upravna enota, se uporabi le, če je bilo o zahtevi materialno pravnomočno odločeno. To pa ne drži, če je bil postopek formalno končan (na primer ustavljen ali predlog zavržen).16 Za slednje gre v pričujoči zadevi. Upravna enota zato ne bi smela zavreči vloge tožeče stranke z dne 14. 8. 2020 zgolj zato, ker je predhodno že zavrgla njen predlog z dne 26. 9. 2018. 30. Zavrženje pa je vseeno pravilno (drugi in prvi odstavek 267. člena ZUP). Tožeča stranka je obnovo postopka predlagala prepozno. Vlogo je poslala 14. 8. 2020, to je petnajst let po nastopu pravnomočnosti odločbe Ministrstva o izročitvi priznanic za del kmetijskega zemljišča s parcelno številko 1446/1 katastrske občine ... S tem je zamudila objektivni rok treh let po četrtem odstavku 263. člena ZUP.17 Sodišče še pripominja, da obstoja obnovitvenih razlogov po 2., 3. 4. točki 260. člena ZUP tožeča stranka ni ne zatrjevala, ne izkazala (peti odstavek 263. člena ZUP).18

31. Izpodbijana odločba je torej pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

32. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 3 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 4 Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka ter sodbo I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka. 5 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 27/1991-I z dne 29. 11. 1991, 31/1993 z dne 11. 6. 1993, 65/1998 z dne 3. 10. 1998, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-10/92-19 z dne 5. 11. 1992, U-I-25/92-27 z dne 4. 3. 1993, UI 72/93 z dne 20. 4. 1995, U-I-81/94 z dne 20. 3. 1997, U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997, U-I-200/97 z dne 13. 2. 1998, U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, U-I-387/98 z dne 15. 7. 1999, U-I-138/99-41 z dne 18. 1. 2001, U-I-58/04-7 z dne 10. 2. 2005. 6 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 7 Predlog za obnovo postopka je bil vložen 14. 8. 2020, zato pride v poštev ZUP (324. člen ZUP). Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 1424/2005 z dne 18. 10. 2007, osmi odstavek. 8 Te se seveda razlikujejo glede na obnovitveni razlog. Tako na primer za nova dejstva ali možnost uporabe novih dokazov, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, rok teče od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze (1. točka prvega odstavka 263. člena ZUP). 9 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 338/2010 z dne 20. 4. 2011, 9. točka, sodbo I Up 1120/2005 z dne 30. 11. 2006, šesti odstavek in sklep I Up 1028/2005 z dne 30. 11. 2005, šesti odstavek ter nadaljnje. 10 Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 739/2006 z dne 13. 11. 2008, deveti odstavek in I Up 786/2006 z dne 21. 2. 2007, sedmi odstavek ter sklep I Up 65/2004 z dne 4. 12. 2006, osmi odstavek in nadaljnje. 11 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 454/2007 z dne 20. 6. 2007, osmi odstavek, I Up 121/2021 z dne 25. 10. 2021, 12. točka. 12 Objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 13 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-95/16 z dne 14. 3. 2019, 19. točka in sklep Up-206/02-4 z dne 24. 6. 2003, 3. točka. 14 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 6/2018 z dne 12. 9. 2018, 11. točka in tam naštete odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. 15 Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-95/16 z dne 14. 3. 2019, 19. točka, Up-893/16-27, U-I-194/16-8 z dne 20. 4. 2017, 16. točka, Up-685/05-17 z dne 6. 11. 2008, 12. točka. 16 Erik Kerševan: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 209. Primerjaj še sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 6/2018 z dne 12. 9. 2018, 12. točka in X Ips 285/2012 z dne 14. 3. 2013, 15. točka. 17 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 170/2014 z dne 18. 11. 2014, 7. točka, X Ips 175/2011 z dne 16. 5. 2012, 12. točka, X Ips 333/2006 z dne 31. 3. 2010, 9. točka, X Ips 1426/2006 z dne 28. 1. 2010, 8. točka in nadaljnje. 18 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 21/2007 z dne 10. 7. 2008, enajsti odstavek.