Jedro

Ker je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in ker so bila tožniku že dodeljena nepovratna finančna sredstva za isti ukrep, je tožena stranka vlogo tožnika pravilno zavrnila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne vzpodbude za naložbo v toplotno izolacijo fasade pri obnovi hiše. V obrazložiti odločbe navaja, da je tožnik dne 6. 9. 2011 oddal vlogo na javni poziv (Javni poziv 6SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb) za ukrep F (toplotna izolacija fasade). Vlogi je med drugim priložil tudi predračun z dne 30. 6. 2011. Javni poziv je v 1. točki določal, da so predmet financiranja investicije za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Nadalje je določal, da je nova naložba tista naložba, za katero je izvajalec naložbe investitorju, ki financira naložbo, izdal ustrezen predračun za dobavo in izvedbo posameznega ukrepa, ki bo izveden po oddaji vloge za pridobitev finančne vzpodbude. V skladu z 9. točko javnega poziva pa se šteje datum izdaje računa za datum izvedbe naložbe. V obravnavanem primeru iz celotne spisne dokumentacije, zlasti iz fotografij že izvedene naložbe, izhaja, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge, kar pa je v nasprotju z določbami javnega poziva. Razen tega je tožena stranka ugotovila, da je vlagatelj že dne 20. 7. 2011 na isti razpis oddal vlogo za ista dela. Navedeno vlogo je tožena stranka obravnavala pod št. 35431-6084/2011 ter ji tudi ugodila. Po določbi 4. točke javnega poziva pa je mogoče dodeliti največ eno nepovratno finančno vzpodbudo, zato tožnik tudi na tej podlagi ni upravičen do sredstev na podlagi vloge z dne 6. 9. 2011. Ker je v konkretnem primeru bila naložba izvedena pred oddajo vloge in ker so bila tožniku že dodeljena nepovratna finančna sredstva za isti ukrep, je tožena stranka vlogo tožnika zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je toženi stranki v določenih časovnih rokih predložil vsa zahtevana dokazila o upravičenosti do sredstev. Tako mu je bila tudi 8. 12. 2011 izdana odločba o pravici do sredstev v znesku 2.400,00 EUR, za kar je tudi podpisal pogodbo. V navedeni odločbi je tudi pisalo, da je popolna in dokončna. Tri mesece kasneje pa je prejel poročilo tožene stranke, da se mu odreka že pridobljena pravica do nepovratnih sredstev. Na navedeno je odgovoril z dokazili, vendar je dne 14. 5. 2012 tožena stranka izdala izpodbijano odločbo o zavrnitvi njegove vloge. V njej mu oporekajo pravico do nepovratnih sredstev, pri čemer pa z ničemer ne izpodbijajo njegovih navedb. Tožena stranka ne razpolaga z nobenimi dokazili, ki bi temeljila na materialni resnici, temveč se opira na fotografije, ki jih je priložil vlogi. Pričakuje, da bo sodišče odločilo v skladu z materialno resnico in pravnimi ter dejanskimi podlagami. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožnik na predpisanih obrazcih poslal dve vlogi, prvo dne 20. 7. 2011 ter drugo dne 6. 9. 2011. Obe vlogi sta se nanašali na isti ukrep. Z izpodbijano odločbo tako ni bil zavrnjen zahtevek tožnika, ki je bil vložen dne 20. 7. 2011, temveč vloga, ki jo je tožnik vložil dne 6. 9. 2011. Na podlagi prve vloge so bila tožniku dodeljena sredstva v višini 2.400,00 EUR, ki so bila dne 23. 1. 2012 tudi v celoti izplačana. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne ter tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Javni poziv je v točki 1 „Predmet javnega poziva“ določal, da so predmet poziva nepovratne finančne vzpodbude za nove naložbe. Nova naložba pa je naložba, za katero je izvajalec naložbe investitorju, ki financira naložbo, izdal ustrezen predračun za dobavo in izvedbo enega ali več ukrepov, navedenih v javnem pozivu, ki bodo izvedeni po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne vzpodbude. V 9. točki javnega poziva pa je navedeno, da se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe. Prav tako je javni poziv v četrtem odstavku 4. točke določal, da je za posamezen ukrep na določeni nepremičnini možno dodeliti največ eno nepovratno finančno vzpodbudo.

Po podatkih spisa je tožnik na isti javni razpis za isti ukrep vložil dve vlogi za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo toplotne izolacije fasade. Z odločbo št. 35431-6084/2011-601 z dne 8. 12. 2011 so mu bila dodeljena nepovratna finančna sredstva v višini 2.400,00 EUR in sicer na podlagi njegove vloge z dne 20. 7. 2011. Z izpodbijano odločbo z dne 14. 5. 2012 pa je bila zavrnjena njegova vloga z dne 6. 9. 2011. Glede na navedene razpisne pogoje je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi pravilna in skladna z ugotovljenim dejanskim stanjem. Prav tako odločba vsebuje vsa pravno relevantna dejstva in jih tudi veže na ustrezno pravno podlago. Sodišče zato na podlagi določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sledi utemeljitvi tožene stranke, saj tožnik v tožbi ne navaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev. Tožnik v tožbi ne ugovarja, da so mu bila na podlagi istega javnega razpisa za isti ukrep priznana in izplačana sredstva v višini 2.400,00 EUR. To posledično pomeni, da ni bil več upravičen do dodatnih sredstev za isti ukrep, zato je zavrnitev njegove vloge v skladu s točko 4 javnega poziva. Pri tem pa si tožnik napačno razlaga, da mu je bila s tem odvzeta že pridobljena pravica do nepovratnih sredstev po odločbi z dne 8. 12. 2011. Ker je torej po navedenem izpodbijana odločba pravilna in skladna s predpisi, na katere se sklicuje tožena stranka, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.