Jedro

Ker je s podatkom iz uradnega zaznamka o razgovoru z osumljencem, ki je bil po čl. 83 ZKP izločen iz kazenskega spisa, izvedenec cestnoprometne stroke le podprl del svojega, na objektivnih podatkih kazenskega spisa temelječega izvedenskega mnenja o hitrosti vožnje obdolženca, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob reševanju ugovora zoper obtožnico iz izvedenskega mnenja izločilo le inkriminirani stavek. Višje sodišče je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je uveljavljal izločitev celotnega mnenja, zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek

Pritožba obdolženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje ob odločanju o ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper obtožnico sklenil, da se iz izvedeniškega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke z dne 28.10.1998 izloči stavek v 3., 4. in 5. vrstici v drugem odstavku na strani 11 na list. št. 141 spisa K 6/99 ter se po pravnomočnosti sklepa izločeni del hrani ločeno od spisa v posebej zapečatenem ovitku pri preiskovalnem sodniku.

Zoper takšno odločitev se je iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožil obdolženčev zagovornik in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da celotno izvedensko mnenje izloči iz kazenskega spisa.

Višja državna tožilka je v pisnem mnenju predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Res sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka ter je zanje v Zakonu o kazenskem postopku določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti. Prav tako sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza, vendar pa določba III. odst. 340. čl. ZKP napotuje sodišče, da ob koncu dokaznega postopka izda sklep o izločitvi nedovoljenih dokazov v primerih, ko bo ugotovilo, da gre za takšne dokaze. To pa seveda ne pomeni, da bi sodišče takšne odločitve ne moglo sprejeti že prej, bodisi takrat, ko bo samo ugotovilo, da gre očitno za takšen dokaz, ali pa takrat, ko bo odločalo o predlogih za izvedbo dokazov ter bo, ali ob zavrnitvi dokaznega predloga, ali najkasneje ob koncu dokaznega postopka, tudi izdalo sklep o izločitvi.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ob reševanju ugovora zoper obtožnico, ki ga je vložil obdolženčev zagovornik in v katerem je poleg ostalega uveljavljal tudi izločitev izvedenskega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke iz kazenskega spisa, izločilo le stavek na 11. strani tega mnenja z obrazložitvijo, da se le-ta nanaša na izjavo obdolženca, ki je bila po končani preiskavi izločena iz kazenskega spisa. Takšno stališče sodišča prve stopnje je pravilno.

Kakor po eni strani ni dvoma, da se vložena obtožnica ne sklicuje zgolj na izvedensko mnenje, pač pa tudi na izpovedi prič in ostale podatke v kazenskem spisu, ki so nedvomno zadostni za presojo utemeljenosti suma za storitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pa po drugi strani izločeni stavek iz izvedenskega mnenja nima nikakršnega vpliva na siceršnje ugotovitve in zaključke izvedenca, ki je v obširnem, na 13 straneh dolgem mnenju, podprtem s fotografijami in skico prometne nezgode, analiziral potek prometne nezgode in z izločenim stavkom le posredno podprl (in ne utemeljil) eno od svojih ugotovitev (o hitrosti obdolženčeve vožnje). Zato se ni mogoče strinjati s pritožbenimi izvajanji, da takšno ravnanje sodišča prve stopnje predstavlja obid ekskluzijskega pravila, ker naj bi bili izločeni stavek in zaključki izvedenca v razmerju vzroka in posledice. Ob analizi celotnega mnenja je tudi več kot jasno, da le-to ne bi bilo v ničemer manj argumentirano ali popolno, v kolikor izločeni stavek vanj ne bi bil vključen ter je zato brez podlage tudi zaključna pritožbena trditev, po kateri naj bi zaradi izločenega stavka bilo še manj jasno, na podlagi katerih podatkov je izvedenec sestavil svoje mnenje. Ne oziraje se na povedano, pa bo seveda lahko obdolženčev zagovornik svoje trditve ponovil v dokaznem postopku na glavni obravnavi, ko bo po zaslišanju izvedenca imel tudi možnost predlagati drugega izvedenca cestnoprometne stroke.

Ker je bila tedaj odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno, kar je v skladu s III. odst. 402. čl. ZKP.