Jedro

Predmet delitve so lahko samo stvari, ki obstajajo v času delitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice za delitev določenega skupnega premoženja zavrnilo, glede preostalega pa je odločilo, da ga prejme predlagateljica v izključno last, razen motorke Alpina, ki jo prejme v izključno last nasprotni udeleženec. Hkrati je odločilo, da mora predlagateljica izplačati nasprotnemu udeležencu znesek 57.442,00 SIT v treh mesecih z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa. Odločilo je, da morata skupne stroške udeleženca plačati vsak do 1/2 in da mora nasprotni udeleženec povrniti predlagateljici polovico skupnih stroškov, torej znesek 26.180,00 SIT. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za delitev tistega premičnega premoženja, ki v času izdaje sklepa ni več obstajalo. Glede ostalega premoženja je odločilo, da je predlagateljica izkazala večji interes, da pridobi v last stvari, ki jih že ima v posesti, razen motorke.

Proti sklepu se predlagateljica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa pod točko 3 tako, da bo nasprotnemu udeležencu naloženo, da predlagateljici izplača znesek 1.424.011,40 SIT, podrejeno pa, da izpodbijani sklep pod točko 1 in 3 razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sklep krivičen in napačen. Predlagateljica je začela postopek v letu 1989. Takrat so bile vse stvari v lasti in posesti udeležencev. Pretežni del vrednosti je bil v posesti nasprotnega udeleženca. Največje postavke so bile garaža, material in osebni avto. Med postopkom, ki se je vlekel nerazumno dolgo, je nasprotni udeleženec odsvojil garažo, avto in material, predlagateljica pa je določene predmete zavrgla in jih nadomestila z drugimi. Odločitev o tem, da bi morala predlagateljica nasprotnemu udeležencu celo plačati znesek 57.442,00 SIT, je napačna. On je tisti, ki bi predlagateljici moral plačati polovico vrednosti avtomobila, garaže in materiala. Sodišče prve stopnje bi ne smelo upoštevati razpolaganj udeleženca, ki so bila nezakonita in nična. Šteti bi moralo, da so omenjeni predmeti še vedno v sferi nasprotnega udeleženca, ker pa jih fizično ni mogoče deliti, bi bilo treba naložiti nasprotnemu udeležencu v plačilo polovico vrednosti. Ne strinja se s tem, da se upošteva vrednost stvari po stanju v času odločanja. To bi pomenilo izrazito okoriščanje nasprotnega udeleženca. Pravilen kriterij je, da se upošteva stanje stvari v času začetka postopka in po vrednosti v času odločanja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev in razloge sodišča prve stopnje. Tako torej sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka, dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi materialnopravno je odločitev pravilna. Kot odgovor na pritožbene trditve pritožbeno sodišče razlogom sodišča prve stopnje še dodaja: Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja je nepravdni postopek, v katerem sodišče obravnava med drugim tudi premoženjska razmerja (čl. 1/1 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP); v 1. odst. 118. čl. pa isti zakon tudi določa, da sodišče odloči v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi. Gre torej za obravnavanje razmerij, za odločanje pa le o delitvi stvari, ne pa o drugih razmerjih med solastniki (izvzemši upravljanje, kar pa ni predmet tega postopka). Po naravi stvari je torej mogoče deliti samo tisto, kar ob času delitve obstaja in na čemer sta stranki solastnika. Po teh določbah gre torej izključno za delitev obstoječega, medtem ko so vsa ostala razmerja med strankami stvar drugih postopkov, kar je sodišče prve stopnje pravilno zapisalo. Ni torej mogoče deliti stvari, ki jih ni več, ker so propadle, pa tudi ne stvari, ki naj bi jih solastnik odsvojil. Vprašanja, ki jih nakazuje pritožba, in ki se nanašajo na ravnanje nasprotnega udeleženca ter na zatrjevano prikrajšanje predlagateljice, so torej taka, da jih stranki v nepravdnem postopku ne bosta mogli reševati, tako kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje. Tega ne more spremeniti tudi dejstvo, da je postopek tekel "nerazumno dolgo", s čemer se je sicer moč strinjati. Na pritožbene trditve, ki se nanašajo na čas odločanja in na vrednost predmetov je treba odgovoriti tako, da sodišče sodi po stanju na dan odločanja, oziroma v pravdnem postopku po stanju na dan glavne obravnave (primerjaj čl. 291/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se po določbi 37. čl. ZNP primeroma uporablja tudi v nepravdnem postopku). Za stališče, da je treba upoštevati stanje ob vložitvi predloga, torej v procesnih pravilih ni opore.

Ne glede na povedano pa tudi sicer, kolikor gre za garažo, predlagateljica ni vložila predloga v skladu z 2. odst. 119. čl. ZNP (... če je predmet delitve nepremičnina, je potrebno v predlogu za delitev navesti zemljiškoknjižne podatke ali predložiti listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica na nepremičnini, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi ...). Na podlagi podatkov, ki so v spisu, torej ne glede na povedano, glede garaže drugačna odločitev niti ni mogoča. To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep potrditi (čl. 353 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).