Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (izredno) pravno sredstvo, vezano na prekluzivni rok, zato morajo biti vsa dejstva in vsi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, navedeni že v predlogu samem. Le če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje tak, da gre za nepopolno vlogo, ima sodišče dolžnost, da stranko na nepopolnost opozori in jo pozove k odpravi pomanjkljivosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj toženec ni uspel izkazati, da na narok v sporu majhne vrednosti, ki ga je sam predlagal, ni pristopil iz opravičljivega razloga. Posledično je v skladu z določbami ZPP nastopila domneva, da je tožbeni zahtevek pripoznal, zato je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 12. 2011, opr. št. VL 131501, ohranilo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka, ter tožencu naložilo, da tožniku plača 308,60 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da ni sporno, da je bil 25. 3. 2013 pri zdravnici P., kar je ta, zaslišana kot priča, potrdila. Stanje ob pregledu je bilo takšno, da toženec 26. 3. ni mogel pristopiti na narok, saj je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezensko stanje. Tega dne je toženec še bruhal, krvni tlak se mu je povečal, zato ga je sin odpeljal v UKC. Toženec je povedal, da tega dne ni mogel iz hiše, sin pa je pojasnil, da oče kot „hišo“ pojmuje tudi družinski lokal. Zakaj je žena na opravičilo napisala, da ga na narok ne bo zaradi „nujnih obveznosti“, ne ve, če bi vedel, da bo to postalo ključno, ženine vloge ne bi potrdil kot svoje. Pri 71-letniku je nemogoče pričakovati, da razume pravni jezik, poleg tega pa ga sodnica ni opozorila, da mora na tem naroku predlagati vsa dejstva in vse dokaze, ker kasneje tega ne bo mogel več storiti. Nadalje navaja, da je zdravnica logično pojasnila, zakaj sta na potrdilu dva datuma. Navaja še, da tožeča stranka s postavljenim zahtevkom ne more razpolagati, saj je račun izdala oseba, ki ni tožnik, poleg tega pa se račun glasi na osebo, ki ni toženec. Knjiga obračunskih izmer nima datuma in ne žiga niti podpisa, poleg tega toženec teh del ni nikoli naročil. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe.

3. Tožnik je vročeno pritožbo toženca pravočasno odgovoril, prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče sprejema dejansko stanje, kot ga je v razlogih izpodbijane odločbe ugotovilo sodišče prve stopnje. Drži, da je bil toženec dan pred narokom nedvomno pri zdravnici. Toda pritožnik zamolči, da je prišel tega dne k zdravnici zaradi prehlada in ne zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi s težavami, ki jih toženec sicer ima, kar je zdravnica, zaslišana kot priča, posebej izpostavila. Prehlad ni razlog, zaradi katerega tožencu ne bi bilo treba priti na sodišče, da pa bi na dan naroka obstajal kak drug razlog, zaradi katerega bi sodišče tožencu izostanek z naroka lahko opravičilo, toženec ni uspel dokazati. Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo razhajanja med trditveno podlago in dejstvi, ki jih je ugotovilo na podlagi dokaznega postopka. Pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov v pravilnost dokazne ocene zaslišanja toženčevega sina. Res je, da je ta, kot je bil zaslišan, pojasnil, da oče kot „dom“ pojmuje tako stanovanjsko hišo kot družinski lokal, oddajen nekaj kilometrov stran, a to še ne omaje prepričljivih in logičnih dokaznih sklepov. Če je bil toženec res v tako slabem zdravstvenem stanju, da ni mogel iz „hiše“, potem ima sodišče prve stopnje prav, da ni razumljivo, da sin očeta ni pospremil od avta do zdravnika niti od avta do UKC.

6. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistvene kršitve postopka. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (izredno) pravno sredstvo, vezano na prekluzivni (subjektivni in objektivni) rok, zato morajo biti vsa dejstva in vsi dokazi, ki ta dejstva potrjujejo, navedeni že v predlogu samem (1). Le če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje tak, da gre za nepopolno vlogo, ima sodišče dolžnost, da stranko na nepopolnost opozori in jo pozove k odpravi pomanjkljivosti (četrti odstavek 105. v zvezi s 108. členom ZPP). Prav to je storilo sodišče, ko je na naroku toženca pozvalo k dopolnitvi predloga (ki je bil brez dokaznih predlogov in torej nepopolna vloga). Toženec se je na poziv sodišča odzval in svoj predlog dopolnil tako, da je predlagal zaslišanji zdravnice in sina (list. št. 92). S tem je sodišče prve stopnje opravilo svojo zakonsko dolžnost, pritožnik pa zmotno meni, da bi ga moralo sodišče pozivati k predlaganju še dodatnih dokazov in ga opozarjati, da kasneje dokazov ne bo mogel več predlagati.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe ravnalo v skladu s 453. a členom ZPP ter tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo, saj v predmetni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave pa sodišče ne presoja resničnosti in materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka (316. člen ZPP), kamor sodi tudi vprašanje aktivne in pasivne legitimacije, ki ju v pritožbi nedopustno načenja toženec.

8. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena/353. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik v odgovoru na pritožbo ni navedel nič, kar bi pripomoglo k odločitvi pritožbenega sodišča, zato gre za nepotreben strošek in ga krije sam.

(1) Odločba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4. 12. 2013, opr. št. II Cp 3199/2013, v kateri je pritožbeno sodišče zavzelo drugačno stališče, še ne predstavlja ustaljene sodne prakse.